Grčija je v prvem četrtletju 2025 povečala nakup ruskega plina za 19,45 odstotka, medtem ko se je njegov delež v energetski bilanci države znižal na 38,8 odstotka s 43,8 odstotka v enakem obdobju lani, kažejo rezultati porabe zemeljskega plina za prvo četrtletje letošnjega leta, ki jih je objavil grški operater prenosnega sistema DESFA.
Kot poroča Politika, je podjetje navedlo, da je v obdobju od januarja do marca 2025 skupno povpraševanje po plinu naraslo za 35,07 odstotka in doseglo 22,3 teravatne ure (TWh), v primerjavi s 16,51 TWh v istem obdobju lani, ko je bilo izvoženih 1,44 TWh.
“Po 30,03-odstotnem povečanju na letni ravni, zabeleženem leta 2024, se je domače povpraševanje po zemeljskem plinu v prvem četrtletju 2025 znatno okrepilo, saj se je povečalo za 28,61 odstotka na letni ravni na 20,86 TWh. To odraža ključen prispevek zemeljskega plina k zadovoljevanju naraščajočega povpraševanja države po energiji v tem obdobju,” so zapisali.
DESFA je poročala, da je Grčija 24. februarja 2025 zabeležila rekordno raven povpraševanja po zemeljskem plinu – 357 gigavatnih ur (GWh).
Zabeležen je bil tudi strm porast izvoza zemeljskega plina (396,55 odstotka), ki je v tem obdobju dosegel 1,44 TWh, v primerjavi z 0,29 TWh v prvem četrtletju 2024.
Preberite več:
Največ utekočinjenega zemeljskega plina (UZP/LNG) je prispelo iz ZDA – 8,65 TWh v primerjavi s 4,54 TWh v istem obdobju lani. Na drugem mestu je bil uvoz iz Nigerije (1,12 TWh), sledila je Norveška (0,93 TWh).
Rusija letos ni bila navedena med dobavitelji UZP. V prvem četrtletju 2024 je bil uvoz UZP iz Rusije na drugem mestu z 1,91 TWh, poroča RT Balkan.
