Običajno v novicah vidimo le negativne zgodbe iz prelepe kavkaške republike Gruzije, vendar se v ozadju skriva zgodba o neverjetno hitrem vzponu ene od nekoč najrevnejših držav Evrope. Seveda je vse to odvisno od politike – nekateri so za, nekateri proti, kar se odraža tudi na ulicah. Nekateri podpirajo Zahod, drugi se zavzemajo za “tiho” politiko sodelovanja z vsemi.
V zadnjih dveh desetletjih, odkar je na oblast prišel Mihail Saakašvili, je Gruzija doživela izjemno gospodarsko preobrazbo in se razvila v odporen in raznolik gospodarski sistem. Saakašviliju je treba priznati zasluge za protikorupcijske ukrepe in reforme, preden se je zapletel v vojno naravnane avanture v Ukrajini. Veliko je bilo zgrajenega, glavno mesto Avtonomne republike Adžarije, Batumi, pa je postalo “Dubaj ob Črnem morju”, ki je privabljalo milijone turistov in iskalcev poceni nepremičnin ob morju – do pandemije je bilo kvadratni meter mogoče kupiti že za 300 evrov.
Nato so po ruski invaziji na Ukrajino nastopile sankcije proti Rusiji in stvari so se zapletle. Čeprav je prebivalstvo izrazito proukrajinsko, se je Gruzija odločila, da bo ubrala strategijo Turčije in Azerbajdžana ter ostala nevtralna, ne da bi uvedla sankcije proti Rusiji. V letu 2023 je gospodarstvo zraslo za 7,8 odstotka, nato pa je leta 2024 sledila predhodna rast v višini 9,5 odstotka.
To rast so dodatno spodbudili obsežni programi javne infrastrukture, pri čemer so infrastrukturni izdatki leta 2023 dosegli 7,3 odstotka BDP. Naložbe, ki jih podpira mednarodno financiranje, naj bi se v srednjeročnem obdobju nadaljevale.
Tu je še liberalizacija gospodarstva. Gruzijska zavezanost liberalni ekonomski politiki jo je v zadnjih 12 letih, ko gre za enostavnost poslovanja, uvrstila na prvo mesto na mednarodni lestvici Svetovne banke. Z uvedbo Zakona o svobodi leta 2014 je bil vzpostavljen verodostojen fiskalni okvir, ki je omejil proračunski primanjkljaj na 3 odstotke BDP in javni dolg na 60 odstotkov BDP. Do konca leta 2024 je javni dolg padel na 36 odstotkov BDP, kar je najnižja raven od leta 2014, medtem ko je proračunski primanjkljaj znašal približno 2,5 odstotka BDP. Poslovno prijazno okolje in nizki davki so dodatno izboljšali gospodarsko privlačnost Gruzije.
Gospodarske reforme so v Gruzijo pritegnile znatne tuje neposredne naložbe (FDI), ki so v povprečju predstavljale 8,5 odstotka BDP v zadnjem desetletju. Neposredne tuje naložbe so leta 2023 znašale 1,9 milijarde dolarjev oziroma 6,2 odstotka BDP. Agencija Moody’s je marca 2024 izboljšala obete za suvereno bonitetno oceno države z “Ba2 negativno” na “Ba2 stabilno”. Poleg tega je uspešna izdaja evroobveznic po ugodnih obrestnih merah poudarila zaupanje vlagateljev v gospodarsko pot Gruzije.
Na energetskem področju je Gruzija izkoristila svoj potencial velikega proizvajalca električne energije in se povezala s Turčijo, Azerbajdžanom ter preostalo Evropo, zlasti z EU, preko infrastrukturne investicije v podmorski kabel v Črnem morju. Tu je še turizem, saj je Tbilisi postal “Praga Kavkaza”, Gruzija pa je ena od najbližjih turističnih destinacij Arabski polotok. Število turistov iz Emiratov je ogromno. Poleg tega Gruzijo tradicionalno obiskujejo Armenci, Azerbajdžanci in Iranci, kar pomeni, da se v tej državi srečujejo različne skupine in – porabljajo denar. Seveda je vino iz Gruzije posebna zgodba, saj gospodarski čudež Gruzije izhaja tudi iz obnove vinske industrije, stare 8.000 let, ki jo je kolektivizacija v sovjetski dobi skoraj zatrla.
Za nekatere je to “sol v juho”, za druge “sol na rano” – dejstvo, da Gruzija ni uvedla sankcij proti Rusiji po začetku vojne v Ukrajini, je imelo velik vpliv na gospodarsko rast države. Medtem ko so številne zahodne države uvedle stroge sankcije proti Rusiji, je Gruzija ostala nevtralna in ohranila odprte trgovinske in finančne kanale s severno sosedo.
Trgovina in tranzit skozi Gruzijo sta se povečala: ker se Rusija sooča z omejitvami na globalnih trgih, je Gruzija postala ključno tranzitno in trgovsko vozlišče. Mnogi izdelki, ki jih zaradi sankcij ni bilo več mogoče neposredno izvoziti v Rusijo, so začeli potovati skozi Gruzijo. To je privedlo do izjemne rasti reeksportne trgovine, zlasti avtomobilov, elektronike in potrošniškega blaga, ter do razcveta logistike in transporta, pri čemer so prihodki iz tranzita močno narasli.
Leta 2023 je na primer trgovinska menjava med Gruzijo in Rusijo presegla tri milijarde dolarjev, zaradi česar je Rusija postala ena največjih trgovinskih partneric Gruzije.
Ne smemo pozabiti niti na finančne tokove iz Rusije v Gruzijo: ker so zahodni finančni sistemi omejili dostop ruskih podjetij in posameznikov do zahodnih trgov, so se mnogi obrnili na Gruzijo kot finančna vrata.
To je povzročilo močno rast denarnih nakazil iz Rusije, ki so dosegla rekordne ravni v letih 2022 in 2023, povečanje števila ruskih podjetij, zlasti v IT-sektorju in storitvenih dejavnostih, ter rast dobička v bančnem sektorju zaradi dotoka ruskega kapitala.
Desettisoče Rusov se je preselilo v Gruzijo, da bi se izognili mobilizaciji in ekonomskim omejitvam. Slednje je imelo več gospodarskih učinkov: najemnine in cene nepremičnin v Tbilisiju in Batumiju so močno poskočile (podobno kot v Srbiji, zlasti v Beogradu in Novem Sadu), povečala se je potrošnja, saj so ruski migranti vlagali v lokalna podjetja, restavracije in zabavo.
A vse to ima tudi svojo ceno. Rastoče cene nepremičnin in življenjskih stroškov so povzročile nezadovoljstvo med domačini, ki se soočajo z višjimi stroški življenja. Nekateri Gruzijci izražajo zaskrbljenost, da bi lahko dolgoročna gospodarska odvisnost od ruskega kapitala in poslovanja oslabela državno suverenost in povečala politični vpliv Rusije.
Poleg tega obstaja politična napetost. Medtem ko vlada sledi pragmatičnemu pristopu, ki omogoča gospodarsko rast brez ostrih političnih odločitev, je del prebivalstva – zlasti mlajša generacija in prozahodno usmerjeni državljani – nezadovoljen. Ti namreč menijo, da Gruzija ne bi smela ostati nevtralna in bi morala bolj odločno podpreti Ukrajino ter se bolj približati Zahodu. To nezadovoljstvo se kaže v množičnih protestih, ki občasno izbruhnejo v Tbilisiju in drugih mestih.
Kljub tem izzivom Gruzija ostaja ena izmed gospodarsko najbolj dinamičnih držav v regiji. Njena sposobnost krmarjenja med različnimi interesi, vzdrževanja gospodarske rasti in hkratnega ohranjanja relativne politične stabilnosti bo za prihodnost države ključna.
Preberite več:
Vprašanje, ali se bo Gruzija odločila za popolno integracijo z Zahodom ali bo še naprej vodila uravnoteženo politiko, ostaja odprto. Medtem pa gospodarstvo države še naprej raste, njena mesta se razvijajo, turizem cveti, tranzit in trgovina pa prinašata nove priložnosti.
Gruzija je na razpotju – med Vzhodom in Zahodom, med pragmatizmom in politiko. Kako se bo odločila v prihodnjih letih, bo pomembno ne le za njeno gospodarstvo, ampak tudi za njeno politično usmeritev in mesto v globalnem redu.
