Fabio Panetta, guverner italijanske centralne banke, je v četrtek na Univerzi v Messini opozoril, da se Italija sooča z demografsko bombo, ki ogroža dolgoročno gospodarsko rast. Padajoča rodnost in odhajanje mladih talentov v tujino spodkopavata gospodarski potencial tretjega največjega gospodarstva v evrskem območju.
Italija se že petindvajset let spopada s stagnirajočo produktivnostjo in šibko rastjo. Vlada premierke Giorgie Meloni je za letošnje leto postavila cilj rasti bruto domačega proizvoda na zgolj 0,5 odstotka, kar je manj od lanskih 0,7 odstotka. Kot poroča Reuters, je Panetta dejal, da se bo število delovno aktivnega prebivalstva do leta 2050 zmanjšalo za več kot sedem milijonov ljudi, tudi ob predpostavki večje udeležbe na trgu dela. “Brez občutnega povečanja produktivnosti se bo to neravnovesje neizogibno odrazilo v upadu BDP in splošne blaginje,” je opozoril.
Demografski podatki so zaskrbljujoči. Po podatkih državnega statističnega urada Istat se je v Italiji lani rodilo 370.000 otrok, kar je najnižje število od združitve države leta 1861. Gre za šestnajsto zaporedno leto upadanja. Stopnja rodnosti je padla na rekordnih 1,18 otroka na žensko, kar je precej pod 2,1, ki je potrebna za ohranjanje stabilnega prebivalstva.
Panetta je opozoril tudi na beg možganov. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih približno desetina mladih italijanskih diplomantov preselila v tujino, pri čemer je delež še višji med inženirji in informatiki. Mladi nemški diplomanti v povprečju zaslužijo 80 odstotkov več kot italijanski kolegi, razlika s Francijo pa znaša 30 odstotkov. “Ta vrzel se je z leti še povečala. A plačne razlike niso edini dejavnik pri odločitvi za odhod iz Italije. Mladi diplomanti iščejo delovna okolja, kjer so zasluge priznane s stabilnimi pogodbami,” je dejal guverner.
Realne plače v Italiji od leta 2000 praktično stojijo na mestu, medtem ko so v Nemčiji narasle za 21 odstotkov, v Franciji pa za 14. Kot navaja Il Sole 24 Ore, je Panetta poudaril, da so potrošniške cene v Italiji danes 20 odstotkov višje kot leta 2019, nominalne plače pa so se dvignile le za 12 odstotkov, kar pomeni realni upad za osem odstotnih točk. V drugih velikih evropskih državah so začetno izgubo že nadomestili.
Guverner je priznal, da sta v Italiji davčna politika in rast zaposlenosti nadomestili izgubo kupne moči gospodinjstev. Od leta 2021 so davčne olajšave zvišale neto plače za pet odstotnih točk. “Vendar rast dohodkov dolgoročno ne more počivati na fiskalni politiki. Proračunski manevrski prostor je omejen, javni posegi pa lahko nudijo le začasno podporo v izjemnih razmerah,” je opozoril.
Italija potrebuje razvoj, ki temelji na naložbah, inovacijah in produktivnosti ter lahko vzdržuje višje plače in boljše zaposlitvene možnosti. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada bo rast italijanskega BDP letos znašala 0,5 odstotka, leta 2026 pa naj bi se okrepila na 0,8 odstotka, ko bo večina infrastrukturnih naložb iz načrta za okrevanje in odpornost zaključena.
Panetta je zaključil, da se je treba demografskega izziva lotiti na več ravneh. Poleg povečanja udeležbe žensk in mladih na trgu dela je potrebna tudi premišljena politika do zakonitih migracij ter upravljanje gospodarskih in družbenih posledic staranja prebivalstva.
