Guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB Primož Dolenc je v intervjuju za Reuters, objavljenem v sredo, ocenil, da gospodarstvo evrskega območja morda že drsi po poti neugodnega scenarija, ki ga je Evropska centralna banka začrtala v marčevskih projekcijah. Bazični scenarij po njegovih besedah vse bolj deluje kot najoptimističnejša napoved. Dolenc prvega dviga obrestnih mer po septembru 2023 ni izključil že na seji Sveta ECB 30. aprila.
Inflacija v evrskem območju je marca poskočila na približno 2,5 %. Energetske cene so se zvišale za skoraj 5 %, kar je največ od začetka leta 2023, podražitev pa je neposredna posledica iranske krize in motenj pretoka nafte skozi Hormuško ožino. Drugokrožni učinki se tokrat lahko pojavijo hitreje kot leta 2022, je za Reuters opozoril Dolenc, saj imajo potrošniki in podjetja še svež spomin na takratni inflacijski val. “Ljudje in podjetja imajo svež spomin na inflacijski skok leta 2022. In to je ena naših največjih skrbi,” je dodal.
Finančni trgi zdaj pričakujejo do tri dvige obrestnih mer ECB letos, prvi dvig pa je v celoti vračunan v cene do junija. ECB se po besedah slovenskega guvernerja ne bo ravnala zgolj po pričakovanjih trga, a bo naredila vse, da inflacijo srednjeročno vrne na 2 %.
Dolenc je vprašanje aprilske seje Sveta ECB pustil odprto. ECB do 30. aprila morda ne bo razpolagala z dovolj podatki za odločitev, je priznal. V tem primeru je smiselno počakati do junija, ko bodo na voljo sveže triletne projekcije. A če se bo iranska vojna zavlekla in bodo visoke energetske cene prehajale v širšo ekonomijo, bo treba ukrepati prej. “Če se pokaže, da se višje cene energentov hitro prelivajo v druge dele gospodarstva in da inflacijska pričakovanja hitro naraščajo, bomo morali razmisliti o ukrepanju prej in ne pozneje, tudi zato, da ohranimo verodostojnost,” je dejal.
Znotraj Sveta ECB pa stališča niso enotna. Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel je dvig obrestnih mer že aprila označil za realno možnost, medtem ko sta članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel in ciprski centralni bankir Christodoulos Patsalides svarila pred prehitrim ukrepanjem brez zadostnih podatkov.
ECB je na zadnji seji 19. marca obrestne mere pustila nespremenjene, depozitna obrestna mera tako ostaja pri 2 %. Sveže projekcije osebja ECB predvidevajo povprečno inflacijo pri 2,6 % letos in gospodarsko rast pri vsega 0,9 %. Obe napovedi sta revidirani v primerjavi z decembrom – inflacija navzgor, rast navzdol. Predsednica ECB Christine Lagarde je opozorila, da bi v neugodnem scenariju inflacija letos lahko dosegla 3,5 do 4,4 %, rast pa bi se približala ničli.
Med junijem 2024 in junijem 2025 je ECB obrestne mere znižala za skupno dve odstotni točki. Iranska kriza, ki je izbruhnila 28. februarja, je to smer prekinila. Manj kot leto po zadnjem znižanju se Svet ECB sooča z možnostjo, da bo obrestne mere moral ponovno zvišati.
En odgovor
Glede na trenutno situacijo so vse možnosti odprte.