Nataša Pirc Musar je po dodatnih pogovorih s poslanskimi skupinami pred januarsko sejo državnega zbora potegnila jasno ločnico med kandidati, ki imajo realno možnost izvolitve, in tistimi, pri katerih politična računica ne deluje. Sporočilo iz urada predsednice, da ima Primož Dolenc zadostno podporo za guvernerja Banke Slovenije, je zadržano, a nedvoumno. Predlog za imenovanje Barbare Kresal za ustavno sodnico pa bo umaknjen.
Po dodatnih usklajevanjih predsednica ugotavlja, da ima sedanji namestnik guvernerja dovolj glasov za izvolitev na čelo Banka Slovenije. S tem se zaključuje večmesečno obdobje negotovosti v eni ključnih finančnih institucij države, ki je v zadnjem času delovala brez polnega mandata vodstva. Signal, ki ga pošilja predsednica, je jasen: v trenutnih razmerah je stabilnost institucij pomembnejša od vztrajanja pri kandidatih brez zadostne politične podpore.
Podobna logika velja tudi pri ustavnem sodišču. Tam naj bi imela zadostno podporo za izvolitev Tamara Kek in Marko Starman, medtem ko se je pri kandidatki Barbari Kresal izkazalo, da glasov v državnem zboru ni mogoče zagotoviti. Predsednica je zato napovedala umik predloga, kar pomeni redko, a politično realistično potezo, ki kaže na pragmatičen pristop k ustavnim imenovanjem.
Namesto nje predsednica v izvolitev predlaga novega kandidata, Cirila Keršmanca, višjega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki vodi specializirani kazenski oddelek. Keršmanc je predlagan za sodniško mesto, ki se bo sprostilo 24. aprila ob izteku mandata Rajku Knezu. Predlog nakazuje premik v smeri izraziteje sodniškega, manj politično izpostavljenega profila kandidata, kar je v aktualnem razmerju sil očitno tudi pogoj za uspeh.
Pri imenovanju varuha človekovih pravic predsednica ugotavlja, da med dosedanjimi kandidati najširšo podporo uživa Simona Drenik Bavdek, kar pomeni, da tudi na tem področju kaže na možnost relativno gladkega imenovanja. Skupni imenovalec vseh odločitev je zadržana, a jasna ocena politične realnosti v državnem zboru.
O poteku pogovorov se je predsednica v sredo pogovarjala tudi s predsednikom vlade Robert Golob. Po navedbah urada sta se strinjala, da Slovenija v tem trenutku potrebuje polno operativne, strokovno vodene in stabilne institucije, ki lahko nemoteno opravljajo svoje ustavne in zakonske naloge. V tem kontekstu je razvidno, da predsednica ne želi odpirati novih političnih front, temveč zapirati odprta vprašanja.
Preberite več:
Celoten proces kaže na bolj umirjen slog kadrovske politike, kjer predsednica v ospredje postavlja dosegljiv konsenz, ne simbolnih zmag. V razmerah razdrobljenega parlamenta to morda ni idealistična, je pa učinkovita strategija in tudi pokazatelj, da bodo prihodnja imenovanja vse manj izraz osebnih preferenc in vse bolj rezultat politične matematike.
