François Villeroy de Galhau, guverner francoske centralne banke in eden najvplivnejših članov sveta ECB, je v ponedeljek nepričakovano napovedal odstop. Funkcijo bo zapustil v začetku junija, več kot leto dni pred iztekom drugega mandata, ki bi se sicer iztekel oktobra 2027.
Šestinšestdesetletni bankir je v pismu zaposlenim Banque de France zapisal, da je odločitev sprejel “s popolno osebno neodvisnostjo” in da je o njej pred dnevi obvestil predsednika Emmanuela Macrona in predsednico ECB Christine Lagarde. “Mojih skoraj enajst let na čelu Banque de France in v službi evra je in bo ostalo čast moje javne kariere,” je sporočil v izjavi za javnost, kot poroča AFP. Po odhodu bo prevzel predsedovanje Fondation Apprentis d’Auteuil, pariški dobrodelni organizaciji, ki pomaga ranljivim mladim in družinam.
Čeprav Villeroy de Galhau vztraja, da gre za osebno odločitev, je časovnica njegovega odhoda pritegnila pozornost političnih opazovalcev. Kot poroča Bloomberg, presenetljivi odstop pomeni, da bo naslednika imenoval Macron in ne morebitni skrajno desni predsednik, ki bi ga po anketah lahko dala predsedniška volitev aprila 2027. Poslanec Rassemblement National Jean-Philippe Tanguy je za Reuters izjavil, da gre za poskus namestitve “protinacionalnih zaveznikov” in “korak proti neliberalizmu Macronovega režima”.
Villeroy de Galhau se je za ta korak odločil, potem ko je premier Sébastien Lecornu po mesecih parlamentarnega mrtvila dosegel sprejetje proračuna za leto 2026, kar je zmanjšalo tveganje tržne nestabilnosti. S tem je zagotovil, da njegov odhod ne bo sprožil svežih pretresov na finančnih trgih, poroča Euronews.
Nekdanji direktor v skupini BNP Paribas je bil za guvernerja prvič imenovan leta 2015, ko ga je predlagal takratni predsednik François Hollande. Macron ga je leta 2021 potrdil za drugi mandat. V svetu ECB je bil Villeroy de Galhau eden najglasnejših zagovornikov nižjih obrestnih mer, saj je vztrajno opozarjal na tveganja prenizke inflacije.
Njegov odhod po oceni Reutersa ne bo spremenil trenutne smeri monetarne politike ECB, ki je prejšnji teden soglasno obdržala obrestne mere. Eric Dor, direktor ekonomskih študij na poslovni šoli IESEG, je za Reuters ocenil, da bo naslednik verjetno centristično usmerjen z nagibanjem k nižjim obrestnim meram, kar izhaja iz stanja francoskega javnega dolga. “Če ste guverner centralne banke zelo zadolžene države, bodisi francoske, bodisi italijanske, morate upoštevati, da previsoke obrestne mere niso vzdržne,” je pojasnil.
Med kandidati za nasledstvo po navedbah dveh virov, ki jih navaja Reuters, izstopajo sedanji direktor Banque de France Bertrand Dumont, nekdanji generalni sekretar predsednika Macrona Emmanuel Moulin, namestnica guvernerja Agnès Bénassy-Quéré, nekdanji član izvršnega odbora ECB Benoît Coeuré ter nekdanja glavna ekonomistka OECD Laurence Boone, ki je trenutno zaposlena pri španski banki Santander. Naslednika mora potrditi finančni odbor Narodne skupščine in Senata, mandat pa traja šest let z možnostjo enkratnega podaljšanja.
