Guverner ameriške centralne banke Stephen Miran je v ponedeljek na newyorški univerzi Columbia predstavil tezo, ki odmeva po svetovnih finančnih trgih. Odločitve Feda o obrestnih merah temeljijo na statistični iluziji, je povedal Miran v govoru, ki ga je objavila spletna stran Federal Reserve.
Merjena inflacija ne odraža dejanskih cenovnih pritiskov v gospodarstvu. Tržna bazična inflacija brez stanovanj znaša manj kot 2,3 odstotka, praktično na ciljni ravni Feda.
Ključni del argumentacije zadeva stroške upravljanja investicijskih skladov. Bureau of Economic Analysis te stroške meri na podlagi skupnih prihodkov upravljavcev premoženja. Ko borza raste, prihodki rastejo, saj so provizije odstotek premoženja. To se statistično beleži kot rast cen, čeprav gre za večjo količino opravljenih storitev.
Podatki podjetja Morningstar kažejo, da so dejanske provizije skladov v letu 2024 pale za 6 odstotkov. Indeks PCE je v istem obdobju zabeležil 20-odstotno rast. Razlika pomeni, da je uradna bazična inflacija višja za 0,4 odstotne točke, kot bi bila ob uporabi tržnih podatkov. Ta postavka je v zadnjem letu prispevala četrtino odstotne točke k bazični PCE inflaciji, navaja Miran.
Stanovanjska inflacija prav tako ne odraža trenutnega stanja na trgu. Indeks PCE beleži najemnine z zamikom dveh do štirih let. Sedanje visoke vrednosti odražajo neravnovesje ponudbe in povpraševanja iz obdobja 2021 in 2022. Tržne najemnine za nove najemnike že dve leti komaj rastejo, kažejo podatki podjetij Cotality in Apartment List.
Miran je zavrnil prevladujočo razlago o vplivu carin na inflacijo blaga. Izvozniki nosijo večji del bremena carin, približno 70 odstotkov, ne pa ameriški potrošači. Primerjava ameriške inflacije s Kanado, Združenim kraljestvom in EU ne kaže bistvenih razlik.
Vzdrževanje preveč restriktivne politike zaradi statističnih artefaktov vodi v nepotrebno izgubo delovnih mest. Monetarna politika deluje z zamikom več četrtletij. Politiko moramo oblikovati za leto 2027, ne za leto 2022, je povedal za Bloomberg.
Miran je 10. decembra glasoval proti odločitvi Feda, piše Financial Times. Zahteval je znižanje obrestne mere za 50 bazičnih točk namesto sprejetih 25. Predsednik Feda Jerome Powell in večina članov odbora FOMC njegovega stališča niso podprli.
