Guverner francoske centralne banke pozval k ohranitvi IMF in Svetovne banke

François Villeroy de Galhau
Guverner Francoske banke, François Villeroy de Galhau, Foto: Wikimedia Commons/Jérémy Barande

Guverner francoske centralne banke in član sveta Evropske centralne banke François Villeroy de Galhau je pozval k ohranitvi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, a z ožjim poudarkom na vprašanjih, kot sta finančna stabilnost in plačilni promet.

Prihodnost IMF in Svetovne banke, ki ta teden izvajata svoja spomladanska zasedanja, je postavljena pod vprašaj, saj je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala, da bo znova preučila članstvo ZDA v vseh multilateralnih institucijah.

Villeroy de Galhau je dejal, da bi morali ti instituciji s sedežem v Washingtonu (Združene države Amerike so največji delničar, instituciji pa sta ključni za liberalni mednarodni red) še naprej obstajati.

“Ohranimo multilateralne institucije, kot sta IMF in Svetovna banka, ki sta bili ustanovljeni in imata sedež v tej veliki državi, a z bolj usmerjenimi ambicijami,” je dejal Villeroy v govoru pred odhodom na sestanke.

Obseg tega, kar je Villeroy označil za “pragmatični multilateralizem”, je v resnici precej širok, navaja Reuters. Vključuje “finančno stabilnost, čezmejna plačila in kripto-sredstva, kibernetsko varnost, boj proti finančnemu kriminalu ter preprečevanje ekstremnih podnebnih dogodkov”.

V govoru za Foreign Policy Association v New Yorku je Villeroy ponovil oceno Banque de France, da bodo carine, ki jih je Trump napovedal 2. Aprila (te so bile od takrat začasno zaustavljene) zmanjšale letošnjo rast evrskega območja za vsaj 25 bazičnih točk.

Villeroy je dejal, da je učinek na inflacijo “bolj negotov”, a ocenjuje, da bi “skupni vpliv lahko bil negativen”.

Predstavniki Trumpove administracije so vodstvu obeh institucij sporočili, naj ostanejo znotraj svojih “nalog”.

IMF in Svetovna banka sta bili ustanovljeni po koncu druge svetovne vojne, da bi pomagali obnoviti gospodarstva, prizadeta zaradi vojne, in da bi zagotovili njihovo dolgoročno stabilnost.

V novejšem času sta ustanovi večinoma dajali posojila revnejšim državam ter se vedno bolj osredotočali na teme, kot so podnebne spremembe, raznolikost in inkluzivnost.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji