Guverner nizozemske centralne banke in član Sveta ECB Olaf Sleijpen je opozoril, da se bodo visoke cene nafte in plina v širše gospodarstvo prenesle hitreje kot med energetsko krizo leta 2022. Po poročanju Reutersa je Sleijpen na predstavitvi letnega poročila nizozemske centralne banke v Amsterdamu ocenil, da so podjetja in potrošniki danes bolj pozorni na cenovna gibanja, zato se šoki po dobavnih verigah širijo z manj zamude.
Sleijpen je dodal, da centralna banka ne more nadzorovati cen nafte in plina, lahko pa ukrepa, če zaznava tako imenovane učinke drugega kroga, torej ko podjetja dvigajo cene, da bi nadomestila višje vhodne stroške, zaposleni pa v odgovor zahtevajo višje plače. Po njegovi oceni bodo ključni kazalniki za aprilsko zasedanje ECB inflacijska pričakovanja in proizvajalske cene, a priznal je, da bodo podatki do takrat še nepopolni.
Sleijpenova ocena je drugačna od tona, ki ga je držal tri tedne prej, ko je v intervjuju za Reuters opisal položaj ECB kot “dobro mesto” in opozoril, da so primerjave z letom 2022 zavajajoče, saj je bilo takrat gospodarstvo v povsem drugačnem položaju, z ohlapno denarno in fiskalno politiko po pandemiji. Danes je denarna politika nevtralna, ECB je obrestne mere pustila nespremenjene pri dveh odstotkih na šestih zaporednih zasedanjih, a trgi zdaj vračunavajo tri dvige do konca leta.
Na predstavitvi letnega poročila je Sleijpen odsvetoval splošne ukrepe za znižanje cen energentov in pozval vlade, naj morebitno pomoč usmerijo izključno v najranljivejša gospodinjstva. Opozoril je, da so takšni ukrepi dragi in da znižanje trošarin za deset centov ne bo nikogar zadovoljilo.
En odgovor
Mislim, da se ljudje tega že zdaj zavedajo. To vidimo po vrstah na bencinskih črpalkah.