Predsedniki najpomembnejših centralnih bank sveta so se v torek povezali v redkem javnem nastopu proti Trumpovi administraciji. Kot poroča Bloomberg, so v skupni izjavi, objavljeni pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, vodilni monetarni predstavniki sveta zapisali, da “stojijo v polni solidarnosti” s predsednikom Ameriške centralne banke Jeromom Powellom in institucijo, ki jo vodi.
Izjava je odgovor na grožnjo s kazenskim pregonom, s katero se od petka sooča Powell. Ministrstvo za pravosodje je takrat Fedovi upravi vročilo pozive velike porote, ki grozijo s kazensko obtožnico zaradi domnevno zavajajočega pričanja pred senatnim odborom za bančništvo junija lani. Pričanje se je nanašalo na 2,5 milijarde dolarjev vredno prenovo stavb Feda v Washingtonu.
Powell je v nedeljo zvečer v videoizjavi, ki jo je objavil na spletni strani centralne banke, jasno nakazal, kaj po njegovem stoji za preiskavo. “To ni niti prenova niti moje pričanje,” je dejal. “Grožnja s kazenskim pregonom je posledica tega, da Federal Reserve določa obrestne mere na podlagi lastne ocene, kaj bo služilo javnosti, namesto da bi sledil željam predsednika.”
Gre za dosedaj najostrejši javni spopad med Belo hišo in najpomembnejšo centralno banko sveta. Trump je Powella že ves mandat napadal zaradi domnevno prepočasnega zniževanja obrestnih mer, marca lani pa je sprožil tudi poskus odpustitve članice upravnega odbora Lise Cook. O zakonitosti tega dejanja bo vrhovno sodišče odločalo 21. januarja.
Odziv trgov in nekdanjih predsednikov
Trgi so na novico o preiskavi odgovorili z množičnim umikom iz ameriških naložb. Po podatkih CNBC je indeks Dow Jones v ponedeljek ob odprtju izgubil več kot 400 točk, donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic pa je poskočila na 4,20 odstotka. Vlagatelji so se zatekli k zlatu, katerega cena je presegla rekordnih 4.600 dolarjev za unčo.
Dvostrankarska skupina nekdanjih predsednikov Feda in finančnih ministrov je že v nedeljo objavila skupno izjavo v podporo Powellu. Kot poroča CBS News, so med podpisniki nekdanji predsedniki Feda Alan Greenspan, Ben Bernanke in Janet Yellen ter nekdanja finančna ministra Timothy Geithner in Henry Paulson. V izjavi so zapisali, da “kazenska preiskava predsednika Powella predstavlja poskus brez primere, da bi s tožilskimi napadi spodkopali neodvisnost” centralne banke. Takšen pristop k monetarni politiki je po njihovih besedah značilen za “trge v razvoju s šibkimi institucijami”.
Mednarodna solidarnost
Mednarodna izjava solidarnosti pod okriljem BIS združuje guvernerje centralnih bank, med katerimi so Evropska centralna banka, Banka Anglije in druge vodilne monetarne institucije. Po navedbah Reutersa bo izjava, ki so jo oblikovali v zadnjem dnevu, odprta za podpis vsem centralnim bankam sveta.
BIS, ki mu pravijo tudi centralna banka centralnih bank, ima sedež v Baslu in združuje 63 članic. Generalni direktor Pablo Hernández de Cos, nekdanji guverner španske centralne banke, je že avgusta lani poudaril pomen neodvisnosti centralnih bank. “Jasen mandat za stabilnost cen, neodvisnost in odgovornost so sidro, trup in jambor ladje monetarne politike,” je dejal v govoru, ne da bi neposredno omenil Trumpove pritiske.
Powellov mandat se izteče maja letos. Finančni minister Scott Bessent naj bi po neuradnih informacijah že opravljal razgovore z do enajstimi kandidati za naslednika, med katerimi omenjajo Kevina Hassetta in Kevina Warsha. Če bo Powell prisiljen v odstop pred iztekom mandata ali če bo obtožen, bo administracija dobila priložnost za imenovanje voditelja, ki bi bil bolj naklonjen njeni viziji ekspanzivne monetarne politike.
Powell je v nedeljo napovedal, da bo kljub preiskavi opravljal svoje dolžnosti do konca mandata. Njegov položaj člana upravnega odbora Feda traja do januarja 2028, kar pomeni, da bi lahko teoretično ostal v instituciji tudi po menjavi na čelu, če se tako odloči.
