Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je, zaradi gibanj v prvem polletju, precej manj optimistična glede rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu. Medtem ko je bila dosedanja napoved 1,8-odstotna rast, zdaj vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc ocenjuje, da težko pričakujejo, da bi rast BDP presegla 1,0 odstotka. Vlado pozivajo k hitremu ukrepanju in popravi napak v ekonomski politiki.
Po padcu v prvem četrtletju leta se je BDP v drugem četrtletju povečal za 0,7 odstotka na medletni ravni. Vseeno pa je skupna rast v prvem polletju znašala komaj 0,1 odstotka. Po desezoniranih podatkih, ki omogočajo mednarodne primerjave, je bila rast v drugem četrtletju 0,8 odstotna na letni in 0,7 odstotna na četrtletni ravni.
Bojan Ivanc poudarja, da je bila sicer četrtletna rast med boljšimi v evrskem območju, a ni dosegla pričakovanj. GZS je pričakovala 1-odstotno rast, analitiki skupine Focus Economics celo 1,3-odstotno. Rast Slovenije za polletje medtem pomeni stagnacijo, medtem ko je povprečje EU znašalo 1,6 odstotka.
“Z odbojem v drugem četrtletju ne moremo biti zadovoljni,” pravi Ivanc in opozarja, da je bila Slovenija po rasti med 19 državami EU na 17. mestu. Glede na šibke podatke za prvo polletje težko pričakujejo, da bo letna rast krepko presegla 1 odstotek, kar je pod povprečjem unije.
Industrija in trg dela pod pritiskom
Padanje industrijske proizvodnje po oceni analitika GZS ostaja zaskrbljujoče. V predelovalnih dejavnostih je bil junija medletni padec 1,8-odstoten, Slovenija pa je po tem kazalniku uvrščena v spodnjo tretjino držav EU. Izrazito so upadla proizvodnja kovinskih, elektronskih izdelkov ter motornih vozil, prikolic in letal.
Po besedah Ivanca slovensko gospodarstvo izgublja tržne deleže v Evropi, kar bo v prihodnjih podatkih še bolj vidno. Trg dela se od lani nekoliko ohlaja; maja je bilo v primerjavi z letom prej v zasebnem sektorju skoraj 5.800 delovnih mest manj, pri čemer so najbolj padli predelovalna industrija in gradbeništvo, medtem ko je v javnem sektorju nastalo okoli 2.300 novih delovnih mest.
Prostih delovnih mest je bilo v drugem četrtletju manj kot 17.000, kar je najmanj po prvem četrtletju 2021 in 18 odstotkov manj od povprečja iz zadnjih petih let.
GZS poziva k hitrim reformam
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je izrazito kritičen do pomanjkanja ukrepov države. “Morali bi zvoniti vsi alarmi,” pravi in izpostavlja, da vlada ne sme nadaljevati politike dodatnih obremenitev gospodarstva. Spomnil je na probleme konkurenčnosti in predlagal razbremenitve, ki pa jih do zdaj niso uresničili.
Preberite več:
Gorenšček poziva vlado, naj ne povečuje prispevnih stopenj za zdravstvo, umakne zakon o gostinstvu, ki omejuje kratkoročno oddajanje nepremičnin, ter popravi napake preteklih davčnih ukrepov. Izpostavil je tudi pomen močnega gospodarstva za zagotavljanje družbenega standarda in blaginje ljudi, saj zasebni sektor nudi okoli 700.000 delovnih mest.
