Napoved 2,4-odstotne gospodarske rasti za leto 2026, ki jo je predstavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), sama po sebi ne pomeni preobrata. Po oceni zbornice bo večji del rasti posledica nizke osnove iz leta 2025, ne pa strukturnih izboljšav v poslovnem okolju. Ključno vprašanje zato ni, ali bo rast dosežena, temveč, ali bo trajna in razvojna.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal opozarja, da Slovenija že drugo leto zapored zaostaja za lastnimi pričakovanji. Namesto rasti med 2 in 2,5 odstotka, ki bi bila skladna z dolgoročnim povprečjem, se je gospodarska aktivnost v letu 2025 ustavila pri približno enem odstotku. Ob tem bo gospodarska rast EU po ocenah celo nekoliko višja od slovenske, kar dodatno izpostavlja problem konkurenčnosti.
Po njenem mnenju potrebuje Slovenija nujno nov, vsebinsko ambiciozen gospodarski razvojni program. Ne še ene serije popravkov, temveč sistemske ukrepe, ki bi okrepili produktivnost, dodano vrednost in posledično tudi plače. Prav zato GZS politične stranke poziva, naj v svoje programe vključijo izhodišča dokumenta Made in Slovenia 2035, ki cilja na dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva.
Breme se kopiči, učinki ostajajo omejeni
Po oceni GZS vladni ukrepi v zadnjem obdobju niso bistveno izboljšali konkurenčnosti podjetij. Čeprav je bilo sprejetih nekaj manjših spodbud, jih po drugi strani izničujejo nove obremenitve, tako za podjetja kot za zaposlene. Med bolj problematičnimi so na GZS izpostavili prispevek za dolgotrajno oskrbo, obvezni zimski regres ter napovedi nadaljnjega zviševanja minimalne plače brez predhodnega socialnega dialoga.
Slovensko gospodarstvo se ob tem še vedno sooča s strukturnimi ovirami. Toga delovnopravna zakonodaja, pomanjkanje ustrezne delovne sile, dolgotrajni postopki umeščanja investicij v prostor ter nepregledni in nekontinuirani razpisi za raziskave, razvoj in inovacije. Poseben izziv ostajajo visoke cene električne energije za elektrointenzivna podjetja, kjer GZS z vlado še išče vzdržno rešitev.
Minimalna plača sistemsko tveganje
Ena osrednjih točk razprave je napoved dviga minimalne plače na 1.000 evrov neto. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček opozarja, da bi takšen dvig, izveden mimo socialnega dialoga, presegel rast življenjskih stroškov in zmožnosti številnih podjetij.
Podatki kažejo, da se je minimalna plača v zadnjih treh letih realno že uskladila z inflacijo. Prekomeren skok bi po oceni GZS sprožil pritisk na celotno plačno strukturo, povečal uravnilovko in ogrozil delovna mesta, zlasti v podjetjih z nižjimi maržami. Zbornica zato podpira letno usklajevanje minimalne plače z inflacijo oziroma uporabo objektivnih statističnih kazalnikov, ne pa politično določenih ciljev.
Širša rast v 2026, a z jasnimi tveganji
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc ocenjuje, da bo gospodarsko rast v letu 2026 podpirala kombinacija domače potrošnje, investicij in izvoza. Posebej pomembno vlogo naj bi imelo gradbeništvo, industrijska proizvodnja pa naj bi se okrepila za okoli 2,8 odstotka.
Rast bo izrazitejša tudi v storitvah z višjo dodano vrednostjo, kot so IT, inženiring in svetovanje, ter v zdravstvu in socialnem varstvu zaradi staranja prebivalstva. Med glavnimi negotovostmi ostajajo geopolitične razmere, zlasti vojna v Ukrajini, ter gibanje cen energentov.
Na lestvici konkurenčnosti inštituta IMD je Slovenija obstala na 46. mestu, kar je najslabša uvrstitev doslej. Evropska komisija obenem opozarja na neučinkovitost države in naraščanje javne porabe, zlasti za plače, namesto za razvoj in infrastrukturo.
Slovenija po kazalnikih inovativnosti in digitalnih veščin zaostaja za primerljivimi državami, kar dolgoročno omejuje njen razvojni potencial. Opozorila mednarodnih institucij so zato jasna: brez spremembe prioritet bo manevrskega prostora za rast vse manj.
Preberite več:
Sporočilo GZS je v jedru preprosto. Brez spremembe odnosa do gospodarstva, v politiki, zakonodaji in javni razpravi, bo gospodarska rast ostala kratkoročna in krhka. Če želi Slovenija višjo produktivnost, višje plače in stabilne javne finance, bo morala sprejeti razvojne odločitve, ki presegajo mandat ene vlade.
