GZS: Neto plača je nižja, kot bi lahko bila

Razprava o minimalni plači v Sloveniji se vse pogosteje vrti okoli okroglih številk, precej manj pa okoli dejanskega izkupička zaposlenih in stroškov, ki jih nosijo podjetja. Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je neto minimalna plača danes nižja, predvsem zaradi dodatnih davčnih in prispevnih bremen, uvedenih v zadnjih letih.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček opozarja, da se je s spremembami zakonodaje razmerje med bruto in neto plačo bistveno poslabšalo. Po izračunih GZS bi neto minimalna plača brez sprememb zakona o dohodnini, uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo že v letu 2025 znašala okoli 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila zgolj z inflacijo, bi dosegla približno 1.022 evrov.

Dejanski zneski so nižji. Neto minimalna plača je bila za leto 2025 določena pri 930 evrih, januarja 2026 pa se je po dodatnih obremenitvah znižala na 887 evrov. To pomeni 43 evrov manj na mesec oziroma več kot 500 evrov manj na letni ravni za zaposlene z najnižjimi dohodki.

Bruto proti netu

Na GZS poudarjajo, da bi morala razprava o minimalni plači temeljiti na bruto zneskih, kot to določa zakon. Bruto plača je primerljiva skozi čas in neposredno odraža strošek dela, medtem ko je neto plača odvisna od vsakokratne davčne politike države. Po oceni gospodarstva je osredotočanje na neto zneske zavajajoče, saj se lahko z dodatnimi obremenitvami hitro izniči učinek nominalnih dvigov.

Podatki ministrstva za delo kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa že za skoraj 19 odstotkov. To po mnenju GZS pomeni, da se je minimalna plača že uskladila z rastjo cen in ohranila kupno moč, dodatni dvigi nad inflacijo pa imajo predvsem fiskalne in konkurenčne posledice.

Kako je v sosednjih državah?

Primerjava s sosednjimi državami kaže, da Slovenija izstopa predvsem po visoki obremenitvi dela pri nižjih plačah. V Avstriji minimalna plača ni zakonsko določena, temveč jo urejajo kolektivne pogodbe. Neto izplačila so praviloma višja, predvsem zaradi ugodnejše davčne obravnave in odsotnosti dodatnih obveznih prispevkov, uvedenih v zadnjih letih.

Na Hrvaškem znaša zakonska minimalna plača za leto 2026 okoli 840 evrov bruto, vendar je razmerje med bruto in neto ugodnejše kot v Sloveniji. Država je v zadnjih letih večkrat znižala dohodninske stopnje, da bi razbremenila delo, zlasti pri nižjih dohodkih.

Italija nima enotne zakonske minimalne plače, vendar so neto izplačila pri nižjih plačah razmeroma visoka zaradi progresivne davčne lestvice in obsežnih davčnih olajšav za zaposlene z nižjimi prihodki. Na Madžarskem je bruto minimalna plača nižja kot v Sloveniji, a država sistematično znižuje prispevke delodajalcev, s čimer blaži pritisk na stroške dela v industriji.

Pritisk na industrijo

Največje skrbi v Sloveniji povzroča vpliv dvigov minimalne plače na konkurenčnost industrije. Po anketi Združenja kovinske industrije pri GZS 79 odstotkov podjetij napoveduje upad prodaje zaradi višjih stroškov dela. Več kot polovica podjetij ob uveljavitvi napovedanih dvigov razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino, izgubo delovnih mest pa napoveduje kar 70 odstotkov anketiranih.

Na GZS zato poudarjajo, da si delodajalci želijo višjih neto plač za zaposlene, vendar ne prek dodatnega zviševanja bruto plač. Po njihovem mnenju so za to primernejši ciljani davčni ukrepi, ki povečujejo neto dohodke, ne da bi hkrati slabšali konkurenčnost gospodarstva.

Razprava o minimalni plači bo po oceni gospodarstva smiselna le, če bo temeljila na realnih podatkih, predvidljivih pravilih in jasni ločitvi med socialno politiko in davčnim sistemom. Minister za delo Luka Mesec in socialni partnerji se bodo danes v Ljubljani srečali na posvetu glede dviga minimalne plače. Ta bi po ministrovem predlogu letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Sindikati predlagano zvišanje pozdravljajo, delodajalske organizacije so proti.