Gospodarska zbornica Slovenije je ob oblikovanju nove vlade objavila seznam prioritetnih ukrepov, ki jih od nje pričakuje. Sporočilo GZS je sestavljeno korektno in diplomatsko, a za vrsticami stoji sporočilo, da je slovensko gospodarstvo v resnih strukturnih težavah. Dosedanji razvojni model se je izpel in brez sistemskih sprememb bo zaostajanje za povprečjem EU le še napredovalo.
BDP je v letu 2025 zrasel za 1,1 odstotka, kar je najnižja rast po letu 2020. Za primerjavo, evrsko območje je lani beležilo 1,5-odstotno rast BDP, EU pa 1,6-odstotno. Slovenija je torej prvič po dolgem času zdrsnila pod povprečje EU in evrskega območja, kar je zaskrbljujoč znak za gospodarstvo, ki je bilo zadnje desetletje po rasti nad povprečjem.
Slovenija ima kljub solidni makroekonomski sliki, zdravim podjetjem in likvidnim bankam resne strukturne težave, ki omejujejo njeno večjo konkurenčnost. Zapiranje razvojnega razkoraka do povprečja EU je v zadnjih dveh desetletjih počasnejše kot pri večini drugih novih držav članic EU, ki nas dohitevajo in nekatere že celo prehitevajo.
Stroški dela na enoto proizvoda so se leta 2023 močno povišali, njihova rast se trendno nakazuje že od leta 2019. Realni stroški dela na enoto proizvoda so presegli ravni iz obdobja finančno-gospodarske krize, ko se je stroškovna in posledično cenovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva močno poslabšala.
To je kontekst, v katerem GZS postavlja svoje zahteve. In ko ga postaviš zraven, zahteve niso videti kot lobistični seznam, temveč kot posledica dejstev.
Kratkoročno: davčna razbremenitev in manj birokratskih ovir pri kadrih
Med ukrepi, ki naj bi jih nova vlada izvedla v prvih šestih mesecih, GZS izpostavlja davčne spremembe. Predlaga ukinitev petega dohodninskega razreda in znižanje stopnje v četrtem razredu z 39 na 36 odstotkov ter postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030. Za zagonska podjetja predlaga ničelno stopnjo v prvih petih letih po ustanovitvi.
Ob strani, ki bo vzbudila manj pozornosti javnosti, a je za delodajalce morda enako pomembna: GZS predlaga skrajšanje obdobja, v katerem delodajalci krijejo bolniška nadomestila, s 30 na 20 delovnih dni. Absentizem je bil v zadnjih letih redno na vrhu lestvice pritožb delodajalcev, a politično to ni lahka tema.
Na področju tujcev GZS predlaga pospešene postopke zaposlovanja visokokvalificiranih tujih delavcev in odpravo nesorazmernih omejitev pri manjših kršitvah delovne zakonodaje, ki danes blokirajo dovoljenja za zaposlitev. Slovenija se sooča s kroničnim pomanjkanjem delovne sile in obstoječi administrativni sistem tega ne rešuje dovolj hitro.
Srednjeročno: razvojna kapica in poenostavitev dovoljenj
V prvem ali drugem letu mandata GZS predlaga uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, ki bi bila sprva pri štirikratniku povprečne plače, do leta 2030 pa bi postopno padla na 2,5-kratnik. To je ukrep, ki ga podjetja z visoko kvalificiranimi in dobro plačanimi zaposlenimi poznajo iz tujine in ki bi Slovenijo naredil privlačnejšo za visoko plačane strokovnjake.
Med predlogi je tudi korenita poenostavitev izdajanja gradbenih dovoljenj in umeščanja v prostor. GZS predlaga uvedbo enotnega postopka, obvezujoče roke odločanja, institut tihe odobritve in enotno digitalno platformo. Kdor je kdaj spremljal, kako dolgo v Sloveniji traja od ideje do gradbenega dovoljenja, ve, da gre za enega najpogostejših razlogov, zakaj tuji investitorji izberejo sosednjo Avstrijo ali Hrvaško.
Ključni ekonomski kazalniki slovenskega gospodarstva
| Kazalnik | Vrednost | Opomba |
|---|---|---|
| Rast BDP 2025 | +1,1 % | Najnižja po letu 2020 |
| Rast BDP EU 2025 | +1,6 % | Slovenija prvič pod povprečjem |
| Rast BDP 2024 | +1,6 % | |
| BDP na prebivalca (KMO) | 91 % EU povprečja | Leto 2023 |
| Napoved rasti BDP 2026 | ~2,0 % | Napoved Banke Slovenije |
| Predlagani DDPO do 2030 | 15 % | Predlog GZS, danes ~19 % |
| Cilj Made in Slovenia 2035 | +50 % BDP | Ustvariti 55.000 novih delovnih mest |
Made in Slovenia 2035: ambiciozen, a brez zagotovljenih sredstev
Osrednja strateška točka sporočila GZS je zahteva, da nova vlada v prvem letu mandata pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035, ki bi temeljil na programu Made in Slovenia 2035. Program, ki ga je GZS pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki, temelji na 88 ukrepih in naj bi v desetih letih slovenski BDP povečal za polovico ter ustvaril 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
To so privlačne številke. Vprašanje je, ali je za njimi realna finančna konstrukcija. Tri četrtine sredstev za naložbe bi po predlogu zagotovilo gospodarstvo samo, desetino nacionalni sklad za konkurenčnost, štiri odstotke tehnološko-inovacijski sklad, 12 odstotkov pa evropski viri. Delež zasebnih sredstev je visok, kar pomeni, da program ne more delovati brez dejanskega poslovnega okolja, ki take naložbe vzpodbuja.
Sporočilo GZS je po formi klasično lobistično gradivo. Po vsebini pa odraža dejansko stanje slovenskega gospodarstva, ki ga potrjujejo neodvisni analitiki in centralna banka. Padec pod povprečje EU po rasti BDP, naraščajoči stroški dela ob stagnirajoči produktivnosti, nizke tuje neposredne naložbe in dolgi postopki izdajanja dovoljenj niso izmišljene zgodbe, temveč merljiva dejstva.
Nova vlada bo imela omejen manevrski prostor: fiskalni primanjkljaj omejuje razdeljevanje, geopolitična negotovost zavira izvoz, energetska kriza pa bo vsaj še leto ali dve vplivala na stroške. V takem okolju so sistemski ukrepi, ki ne stanejo takoj denarja, kot so davčna reforma, poenostavitev dovoljenj in predvidljivo poslovno okolje, pravzaprav edina realna orodja, ki jih ima vlada na voljo.
Ali bo nova vlada te predloge vzela resno ali jih odložila za naslednji mandat, bo pokazal že prvi koalicijski program.
