Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je bila leta 2025 nižja za 1,5 odstotka in je s tem dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Na to opozarjajo v Gospodarska zbornica Slovenije, kjer poudarjajo, da padec ni omejen zgolj na delovno intenzivne panoge, temveč je prisoten tudi v visoko tehnološki proizvodnji.
Po oceni GZS gre za kombinacijo strukturnih in cikličnih dejavnikov. Industrija se sooča z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije ter rastočimi stroški dela. Hkrati se kaže ciklični upad naročil, ki pa se po njihovi oceni postopoma bliža preobratu.
Podatki Statističnega urada kažejo, da je bila izkoriščenost proizvodnih kapacitet med najnižjimi v zadnjih petih letih, ocena konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU pa najnižja v zadnjih dvanajstih letih.
Padec tudi v visoko tehnoloških dejavnostih
Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov, kamor sodijo zdravila, računalniki ter elektronski in optični izdelki, je bila lani za 1 odstotek nižja kot leto prej. V zadnjem četrtletju je bil padec izrazitejši, –6 odstotkov, kar je največ v zadnjem letu in pol.
Srednje visoko tehnološke dejavnosti, med katere sodijo kemični izdelki, električne naprave in motorna vozila, so upadle za 4 odstotke. Tudi tukaj je bil zadnji kvartal najšibkejši v zadnjih dveh letih.
Rast je bila prisotna le v nizko tehnoloških dejavnostih, kjer je proizvodnja porasla za 2 odstotka, predvsem zaradi večje proizvodnje v prehrambni industriji ter obdelavi lesa.
| Tehnološka zahtevnost | Sprememba 2025 |
| Visoko tehnološke | –1 % |
| Srednje visoko | –4 % |
| Srednje nizko | –1,8 % |
| Nizko tehnološke | +2 % |
Po oceni GZS to pomeni, da se izzivi selijo tudi v segmente z višjo dodano vrednostjo.
Padec proizvodov vmesne porabe in izvoza
Po namenskih skupinah je najbolj upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo, –2,2 odstotka, in sicer tako energentov kot surovin. Investicijski proizvodi so upadli za 1 odstotek, proizvodnja za široko rabo pa za pol odstotka, pri čemer je bil padec v zadnjem četrtletju izrazit.
GZS med razlogi izpostavlja močnejši evro v primerjavi z ameriškim dolarjem, dvig carin na uvoz v ZDA ter širšo zunanjetrgovinsko negotovost. Kljub temu opozarjajo, da so bili podobni pogoji prisotni tudi na Hrvaškem, kjer je industrijska proizvodnja lani porasla za 5,2 odstotka.
To po njihovem mnenju odpira vprašanje konkurenčnosti slovenskega industrijskega okolja, zlasti glede stroškov energije in dela.
Preberite več:
Po oceni GZS se ciklični del upada naročil postopoma približuje preobratu, vendar ostajajo strukturni izzivi. Ključno vprašanje za leto 2026 je, ali bo prišlo do okrevanja naročil ali pa se bo pritisk na izvozno usmerjeno industrijo nadaljeval.
