Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ob zaključku javne obravnave predloga novele Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnin za elektrooperaterje izrazila zaskrbljenost, da predlagane spremembe ne odpravljajo glavnega problema rasti stroškov omrežnine za elektrointenzivne industrijske odjemalce na visoki in srednji napetosti.
Ta skupina podjetij, ki posebej obremenjuje slovensko gospodarstvo, po oceni zbornice še vedno plačuje nesorazmerno visoke stroške glede na dejanski vpliv na elektroenergetsko omrežje.
Elektrointenzivni odjemalci ostajajo obremenjeni
GZS poudarja, da podjetja, ki stalno in predvidljivo odjemajo energijo, pravzaprav ne povzročajo koničnih obremenitev omrežja, ampak pomagajo vzdrževati stabilnost sistema in znižujejo stroške za sistemske storitve in izravnave. Kljub temu jih novi sistem omrežnin obremenjuje preveč.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal izpostavlja, da je industrija materialov – kovinska, kemična, papirna in nekovinskih mineralnih izdelkov – najbolj prizadeta. Ta sektor prispeva okoli tri odstotke slovenskega bruto domačega proizvoda (1,8 milijarde evrov v letu 2023) in zaposluje približno 27.000 ljudi v 640 podjetjih, kar predstavlja 13 odstotkov vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih.
Predlogi za pravičnejši sistem in kritike na račun aktualnega sistema
GZS predlaga uvedbo posebnega tarifnega režima, ki bi občutno znižal stroške omrežnine za elektrointenzivne odjemalce, kar bi obenem zagotovilo večjo predvidljivost in pravičnost stroškov. Poleg tega zbornica predlaga tudi strukturno znižanje omrežnine za odjemalce, priključene na visoko in srednjo napetost, kjer bi bil delež stroškov bolj povezan z močjo kot z energijo, denimo razmerje 90 odstotkov moč in 10 odstotkov energija.
Med ostalimi ključnimi predlogi so:
- uvedba industrijskega energijskega bloka brez različnih sezonskih razlik za podjetja z neprekinjeno obratovalno proizvodnjo,
- obračun omrežnine za moč glede na dejanske sistemske konice in ne zgolj lastne vrhove odjemov,
- mehanizem rezervacije oziroma vračila moči za boljšo izrabo neizkoriščenih kapacitet omrežja,
- spodbude za fleksibilnost v odjemu električne energije (npr. prilagoditve porabe v izrednih razmerah),
- postopno, triletno uvajanje novih tarifnih režimov s časom za prilagajanje industrije.
GZS opozarja, da predlagane spremembe glede časovnih blokov in metodologije dogovorjene moči pri industrijskih podjetjih, ki obratujejo 24/7, skoraj ne vplivajo na skupni strošek. Prav tako opozarjajo, da bi bilo pred uvedbo sprememb potrebno temeljito analizirati njihove učinke, da se preprečijo nezgode in dodatne obremenitve za gospodarstvo.
Agencija za energijo je po zaključku javne obravnave prejela pripombe GZS in drugih deležnikov ter napovedala, da jih bo skrbno proučila. Predlog novele akta naj bi svet Agencije sprejel proti koncu septembra, po čemer bo jasno, ali bodo vključene tudi nove pobude za pravičnejši sistem obračunavanja omrežnin.
Višje cene elektrike za gospodinjstva
V drugem četrtletju so se cene energentov gibale različno za gospodinjske in negospodinjske odjemalce. Električna energija je za gospodinjstva podražila za 18 odstotkov in dosegla 0,196 evra na kilovatno uro, medtem ko je za podjetja pocenila za 14 odstotkov, na 0,138 evra na kWh brez DDV.
Preberite več:
Cena zemeljskega plina je bila za gospodinjstva višja za tri odstotke (0,087 evra na kWh), za negospodinjstva pa nižja za 10 odstotkov (0,054 evra). V mednarodni primerjavi je cena elektrike za gospodinjstva znašala 70 odstotkov povprečja EU, plina pa 74 odstotkov, pri negospodinjskih odjemalcih pa 95 oziroma 93 odstotkov povprečja.
