Predlog ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto je sprožil burne odzive med delodajalci in gospodarstveniki. Predlog pomeni, da bi se bruto minimalna plača zvišala za 16,44 odstotka, kar je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti slovenskega gospodarstva.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je poudaril, da takšen dvig predstavlja tveganje za podjetja, ki že zdaj komaj sledijo tekočim obveznostim: “V gospodarstvu se strinjamo s poštenim plačilom dela zaposlenih in hkrati nagrajevanjem tistih, ki s svojim delom in rezultati prispevajo več. Razumemo tudi, da se dražijo osnovne življenjske potrebščine. Ljudem z minimalno plačo moramo omogočiti dostojno življenje.”
Po podatkih GZS je predlagano zvišanje bruto minimalne plače skoraj dvakrat večje od stopnje inflacije, ki je v zadnjih treh letih znašala približno 17,5 odstotka. V istem obdobju so se minimalni življenjski stroški povišali za 18 odstotkov, minimalna plača pa se je dvignila za 18,9 odstotka. Gorenšček poudarja, da bi bilo logično zvišanje minimalne plače uskladiti zgolj z inflacijo, kot je bilo običajno v zadnjih letih.
Tveganje za podjetja
GZS opozarja, da bi drastičen dvig minimalne plače lahko imel srednjeročno negativne učinke na delovna mesta. Minimalna plača namreč velja kot “mati vseh plač”, kar pomeni, da se ob njenem zvišanju pogosto povečajo tudi druge plače, da ne pride do nesorazmerja v plačnih razmerjih. To pa po mnenju gospodarstvenikov lahko povzroči dodatni pritisk na podjetja, še posebej tista, ki poslujejo z ozkimi maržami.
“Tako visok dvig bi lahko ogrozil delovna mesta, prav tako pa bi imel negativne učinke na javni sektor in javne finance,” je opozoril Gorenšček. Po njegovih besedah bi podjetja v naslednjih mesecih morala porabiti več sredstev za plače, kar bi zmanjšalo možnosti za investicije in rast.
Kako se je spremenil neto dohodek zaposlenih?
V zadnjih treh letih (2023–2026) so se z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, prispevki povečali za 3,2 odstotne točke, s 37,2 na 40,4 odstotka. To je po ocenah GZS najbolj prizadelo ljudi z minimalno plačo, saj so izgubili približno 2.100 evrov neto na leto, kar predstavlja okoli 700 evrov na posameznega zaposlenega letno.
Gorenšček opozarja, da predlog o zvišanju minimalne plače, ki naj bi ga vlada uveljavila pred volitvami, na nek način pomeni delno “odkupnino” zaposlenim, a denar za povišanje prihaja iz podjetij, kjer so ti zaposleni dejansko zaposleni. “S tem ogrožamo prav tista delovna mesta, ki jih želimo zaščititi,” dodaja.
Kaj predlagajo delodajalci?
Na posvetu socialnih partnerjev, predvidenem januarja 2026, bodo delodajalci zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo, kar se po njihovem mnenju zdi najbolj smiselno in izvedljivo. Takšna strategija bi omogočila, da se ohrani realna kupna moč zaposlenih, hkrati pa podjetjem pustila dovolj prostora za stabilno poslovanje in investicije.
“Pričakujemo, da bo predlog najprej predstavljen socialnim partnerjem v Ekonomsko-socialnem svetu,” dodaja Gorenšček.
Dvig minimalne plače in življenjski standard
Glede na podatke Ministrstva za delo so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povišali za 18 odstotkov, medtem ko je inflacija znašala 17,5 odstotka, minimalna plača pa je rasla za 18,9 odstotka. To pomeni, da je obstoječa struktura plač že večinoma pokrivala rast življenjskih stroškov. Po mnenju gospodarstvenikov bi bilo dodatno dvigovanje minimalne plače, ki presega inflacijo, prehitro in tvegan, saj bi lahko povzročilo pritisk na vse druge plače v podjetjih.
Slovenska podjetja se soočajo z naraščajočimi stroški in negotovostjo, ki jo prinaša visok dvig minimalne plače. Po mnenju GZS je smiselno zvišanje minimalne plače uskladiti z inflacijo, kar bo zaposlenim omogočilo dostojno življenje, podjetjem pa stabilnost za nadaljnje poslovanje.
Čeprav predlog ministra lahko prinese kratkoročno zadovoljstvo zaposlenim, pa bi dolgotrajni učinki lahko bili manj ugodni. Ogrožena bi bila delovna mesta, podjetja bi imela manj prostora za investicije, hkrati pa bi se lahko povečevali pritiski na javne finance.
Preberite več:
Gospodarstvo in socialni partnerji se bodo morali pogovarjati o rešitvah, ki bodo uravnotežile dobrobit zaposlenih in stabilnost podjetij, saj je ravnovesje med temi dvema ključnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva.
