Evropska komisija je 18. marca predstavila predlog uredbe o novi evropski pravni obliki družbe, poimenovani EU Inc., ki bi ustanoviteljem omogočala registracijo podjetja v 48 urah, za največ 100 evrov in brez zahteve po minimalnem osnovnem kapitalu. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je predlog pozdravila, a obenem opozorila na pomanjkljivosti, od nedorečenega insolvenčnega prava do stroškov preoblikovanja obstoječih družb.
EU Inc. je jedro tako imenovanega 28. režima, neobveznega pravnega okvira na ravni EU, ki ne nadomešča nacionalnih zakonodaj, temveč deluje vzporedno z njimi. Podjetja, ki se odločijo za to obliko, bodo delovala po enakih pravilih v vseh 27 državah članicah. Po podatkih Komisije se evropska podjetja danes soočajo z več kot 60 različnimi pravnimi oblikami družb v 27 nacionalnih sistemih, kar po navedbah Draghijevega poročila o konkurenčnosti deluje kot nevidna carina na čezmejno rast, piše Euronews.
Komisija želi politični dogovor doseči do konca leta 2026, piše portal Tech.eu.
Podjetje se po predlogu Komisije registrira digitalno prek enotnega vmesnika EU, podatke predloži le enkrat (načelo “once-only”), davčno in DDV-številko pridobi brez ponovnega oddajanja dokumentacije. Korporativni postopki so digitalni od ustanovitve do prenehanja. Ustanovi jo lahko en sam ustanovitelj, organi družbe pa lahko odločajo digitalno ali hibridno. Komisija napoveduje tudi vzpostavitev centralnega evropskega registra družb.
Predlog uvaja tudi harmonizirano evropsko shemo za delniške opcije zaposlenih (EU-ESO), pri kateri bi se obdavčitev odložila do prodaje delnic. Komisija države članice spodbuja, naj dohodek iz teh opcij obravnavajo kot kapitalski dobiček, ne kot dohodek iz zaposlitve. Za inovativna zagonska podjetja predlog predvideva poenostavljen digitalni postopek prenehanja in elektronsko dražbo premoženja, piše odvetniška pisarna De Brauw Blackstone Westbroek.
Izvršni direktor GZS Marko Djinović je v odzivu, objavljenem na spletni strani zbornice, ocenil, da bo uspeh odvisen od tega, ali bo ureditev v praksi resnično enostavna. GZS pozdravlja neobveznost predlagane oblike in njeno odprtost za vsa podjetja, ne le za zagonska, ter podpira digitalno naravnanost predloga in možnost ustanovitve z enim ustanoviteljem.
GZS opozarja, da bi prenagljene spremembe insolvenčnega prava lahko povzročile pravno negotovost in da razlike v delovnopravni zakonodaji med državami še vedno zmanjšujejo učinke enotnega okvira. Postopki za preoblikovanje obstoječih družb v EU Inc. morajo biti po stališču zbornice jasni, enostavni in brez dodatnih stroškov, sicer jih podjetja ne bodo uporabljala.
Oxfordski pravni blog v analizi predloga ugotavlja, da za vsako harmonizirano pravilo ostaja prostor za nacionalno diskrecijo ali napotitev na nacionalno pravo, kar tiho ponovno vnaša razdrobljenost, ki naj bi jo režim odpravil. Reinhilde Veugelers iz bruseljskega inštituta Bruegel pa je za Euronews opozorila, da bi neomejeno odprtost za vsa podjetja lahko preobremenila sistem in ga naredila manj privlačnega. Prejšnji poskus, evropska delniška družba Societas Europaea iz leta 2004, je po njenih besedah zgrešil cilj, saj so jo v praksi uporabljala le velika podjetja.
