Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je težko pričakovala vladno potrditev predloga zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Pomoč v obliki delne subvencije cene električne energije po oceni zbornice predstavlja pomemben korak k zagotavljanju stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za podjetja z visoko porabo električne energije.
Po navedbah GZS so energetsko intenzivna podjetja pomemben del slovenskega gospodarstva, ki je v zadnjih letih zaradi visokih cen električne energije izgubil del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S sprejetjem predlaganega zakona bi se Slovenija približala praksam drugih držav članic Evropske unije, ki že izvajajo podobne sheme pomoči za svojo industrijo.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem poudarila, da druge članice EU že dlje časa z različnimi ukrepi znižujejo stroške energije za industrijo oziroma napovedujejo nove subvencijske sheme. Po njenih besedah bo predlagani ukrep prispeval k zagotavljanju bolj primerljivih pogojev poslovanja za slovenska podjetja v primerjavi z evropskimi konkurenti.
Pomemben dejavnik pri odločitvah o nadaljnjem poslovanju
Po oceni GZS bo ukrep v številnih podjetjih, zlasti v industriji materialov, predstavljal pomemben dejavnik pri odločitvah o nadaljnjem poslovanju v Sloveniji. Ukrep bi lahko prispeval k ohranitvi dejavnosti, ki so zaradi energetske intenzivnosti posebej izpostavljene stroškovnim pritiskom.
Zbornica je ob tem pozdravila tudi delo delovne skupine, v kateri je sodelovala skupaj z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, kabinetom predsednika vlade ter Energetsko zbornico Slovenije. Skupina je kriterije za upravičenost do pomoči pripravljala skladno z novim okvirom Evropske unije za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji.
V GZS so napovedali, da bodo besedilo predloga zakona podrobno proučili ter morebitne dodatne izboljšave poskušali uskladiti v zakonodajnem postopku v državnem zboru.
Zbornica opozarja, da je imela slovenska industrija, zlasti njen energetsko intenzivni del, v preteklem obdobju višje cene električne energije kot povprečje Evropske unije. Po navedbah GZS so bile cene pogosto tudi višje kot v sosednjih državah članicah in drugih pomembnih trgovinskih partnericah Slovenije.
Na to po njihovih navedbah kažejo tudi podatki evropskega statističnega urada Eurostat, predvsem za drugo polovico leta 2024. Ti podatki so po oceni GZS izkazovali, da je imela Slovenija v največjih odjemnih skupinah cene električne energije nad povprečjem EU ter nad ravnmi v sosednjih državah in večjih trgovinskih partnericah.
Po besedah direktorice Nahtigal to pomeni, da so se slovenska podjetja soočala z izrazito nekonkurenčnostjo že znotraj Evrope, še bolj pa v primerjavi s konkurenti iz Kitajske in Združenih držav Amerike.
GZS meni, da bo sprejem zakona prispeval k ohranitvi in krepitvi konkurenčnosti slovenskih podjetij, spodbudil naložbe v zelene tehnologije ter dolgoročno prispeval k znižanju energetskih stroškov gospodarstva.
Po predlogu zakona bodo do subvencije upravičena podjetja, ki letno porabijo najmanj 15 gigavatnih ur električne energije in pri katerih stroški električne energije predstavljajo vsaj pet odstotkov dodane vrednosti podjetja. Subvencija bo lahko znašala največ 50 odstotkov stroškov porabe električne energije.
Preberite več:
Ob tem predlog določa, da stroški električne energije po prejemu subvencije ne bodo smeli preseči 50 odstotkov stroškov, ki bi nastali ob nakupu električne energije po tržni ceni. Strošek električne energije bo moral znašati najmanj 50 evrov na megavatno uro. Podjetja bodo morala najmanj polovico prejetih sredstev najpozneje v 48 mesecih po prejemu nameniti za trajnostne naložbe.
