Vlada je na terenski seji v Hrastniku potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim želi zmanjšati administrativna bremena, povečati privlačnost sheme za podjetja in izboljšati položaj zaposlenih. Predlog prihaja po letih kritik, da sistem v Sloveniji praktično ne deluje, kar potrjuje tudi dejstvo, da je danes v sheme udeležbe pri dobičku vključenih zgolj 0,07 odstotka zaposlenih, kar je 85-krat manj kot v Avstriji.
Vlada pričakuje, da bo nova ureditev to spremenila, ključni delodajalski akter, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), pa poudarja, da je predlog sicer dobra podlaga, vendar brez popravkov ne bo dosegel svojega polnega potenciala.
Za podjetja je najpomembnejša novost uvedba 100-odstotne davčne olajšave na izplačilo dobička zaposlenim, pri čemer bodo to olajšavo, za razliko od dosedanje ureditve, lahko uveljavljala že naslednje leto in ne šele po treh letih. Poleg tega predlog odpravlja obvezno registracijo sheme pri ministrstvu, podjetje bo moralo o tem zgolj obvestiti Furs. Pomembna sprememba je tudi povečanje dovoljenega deleža razdeljenega dobička s prejšnje petine na eno tretjino, kar po mnenju GZS odpira vrata bolj ambicioznim modelom nagrajevanja zaposlenih.
Na strani zaposlenih predlog uvaja novo stopnjo obdavčitve
Denarna izplačila bodo obdavčena po 30 odstotkih, nagrajevanje z delnicami ali deleži pa po 25 odstotkih. Zbornica ocenjuje, da zakon smiselno bolj spodbuja lastniško vključevanje zaposlenih, saj to dolgoročno krepi pripadnost podjetju in vpliva na stabilnost delovne sile. Nova ureditev se tako po mnenju gospodarstva prvič resno približuje praksam držav, kjer je lastniška participacija del poslovne kulture.
Kljub splošni podpori pa GZS opozarja, da zakon vsebuje izključitvene pogoje, ki bi lahko pomembno omejili dejansko uporabo sistema. Med njimi izpostavljajo obveznost, da mora podjetje izkazati rast povprečne plače, ki presega rast plač v celotnem zasebnem sektorju, kar je po njihovem mnenju v posameznih letih težko dosegljivo in ni neposredno povezano z razdelitvijo dobička. Zbornica prav tako opozarja na nesmiselnost zahteve, da mora biti denarna nagrada izplačana v dveh obrokih, ter na škodljivo izključevanje podjetij, ki že izplačujejo nagrado za poslovno uspešnost, češ da gre za različni vrsti nagrade, ki ju zakon neupravičeno postavlja v konflikt.
Neučinkovit obstoječi sistem
V GZS ocenjujejo, da bi ob trenutni različici predloga shemo v treh letih uvedlo približno sto podjetij, kar bi pomenilo pomemben, a kar omejen premik. Če pa bi parlament v nadaljnji obravnavi omilil izključitvene pogoje, bi se lahko število podjetij dvignilo na približno 250, kar bi imelo že sistemski, zaznaven makroekonomsko učinek. Po sedanji zakonodaji zaposlene prek udeležbe pri dobičku nagrajuje le okoli sedem družb na leto, kar kaže, kako močno neučinkovit je obstoječi sistem.
Zgodovinsko gledano Slovenija na področju participativnih shem močno zaostaja za državami, kjer so modeli vključevanja zaposlenih v dobiček ali lastništvo prisotni več desetletij. Razlogi so kombinacija visoke obdavčitve, administrativnih zahtev in nizke pravne predvidljivosti. Zaradi tega so se podjetja raje odločala za klasične nagrade za poslovno uspešnost kot za modele, ki bi zaposlene tesneje povezali z dolgoročno uspešnostjo podjetja. Novi zakon naj bi prvič odpravil del teh ovir, vprašanje pa je, koliko daleč bo pri tem šel parlament.
Preberite več:
Predlog zakona zdaj prehaja v parlamentarno fazo, kjer bo ključna razprava na Ekonomsko-socialnem svetu in kasneje v odborih državnega zbora. Parlamentarna razprava bo najverjetneje preizkus ravnotežja med željami vlade, pričakovanji sindikatov in zahtevami delodajalskih organizacij. Možno je, da bo končna različica zakona nekoliko omilila sporne pogoje, kar bi odprlo pot širši uvedbi shem. Če bo zakon sprejet v začetku prihodnjega leta, bi podjetja sheme lahko začela uporabljati že pri poslovanju v letu 2025.
