Hrvaška in Srbija že z e-fakturiranjem, Slovenija rok odlaga do 2028

Hrvaška je s 1. januarjem 2026 uvedla obvezno elektronsko fakturiranje za vse zavezance za DDV. Srbija tak sistem uporablja že od leta 2023. Slovenija, ki je rok za obvezno B2B e-fakturiranje trikrat prestavila, bo med zadnjimi v regiji, ko ga januarja 2028 končno uvede. EU medtem od držav članic zahteva ravno obratno: digitalno poročanje v realnem času, ki po ocenah Komisije postaja ključno orodje za zapiranje 128-milijardne vrzeli pri pobiranju DDV-ja.

Evropa se digitalizira neenakomerno, a vsi gredo v isto smer. EU je leta 2025 sprejela reformo DDV v digitalni dobi, znano pod kratico ViDA, ki od julija 2030 zahteva obvezno e-fakturiranje za vse znotrajskupnostne B2B transakcije. Države članice morajo do takrat vzpostaviti domače sisteme digitalnega poročanja. Komisija ocenjuje, da bi samo ta ukrep lahko izboljšal pobiranje DDV-ja za 1,9 odstotne točke. To je pri 128 milijardah evrov letne vrzeli veliko denarja.

Hrvaška je s projektom Fiskalizacija 2.0 prehitela večino članic EU. Od 1. januarja 2026 morajo vsi zavezanci za DDV izdajati in prejemati elektronske račune v standardu EN 16931, podatke pa v realnem času posredovati davčni upravi. Od januarja 2027 se obveznost razširi na vse poslovne subjekte, tudi tiste, ki niso zavezanci za DDV.

Hrvaški model je decentraliziran: podjetja si račune izmenjujejo prek certificiranih posrednikov, obenem pa davčna uprava sproti prejema ključne podatke iz vsakega računa in jih navzkrižno preverja. To naj bi občutno otežilo goljufije z DDV-jem. Za majhna podjetja država zagotavlja brezplačno aplikacijo MIKROeRAČUN.

Ljubljana je šla po isti poti, le počasneje. Prvotni rok za obvezno B2B e-fakturiranje je bil april 2026, nato ga je vlada prestavila na julij 2026, potem na januar 2027 in končno na januar 2028. Državni zbor je zakon o izmenjavi elektronskih računov sprejel oktobra 2025, a ključne določbe začnejo veljati šele čez dve leti.

V vmesnem obdobju FURS od julija 2025 že zahteva obvezno elektronsko oddajanje evidenc DDV-ja, kar davčni upravi daje boljši pregled nad prometom. A za razliko od hrvaškega modela, ki zahteva sprotno poročanje posameznih računov, slovenski sistem tega koraka zaenkrat ne predvideva. Podjetja oddajajo evidence, ne posameznih računov sproti.

Hrvaška davčna uprava bo imela od prvega dne vpogled v vsako transakcijo, slovenska pa bo do leta 2028 delala z zbirnimi podatki. Hrvaška podjetja se morajo prilagoditi takoj, slovenska imajo še čas — a ta čas utegne biti drag.

Srbija, ki ni članica EU, je na tem področju pred skoraj vsemi, ki so. Obvezen sistem B2B e-fakturiranja deluje od januarja 2023, tri leta pred Hrvaško in pet let pred Slovenijo. Beograd je s tem med prvimi v Evropi, ob boku Italiji, ki je pionirka med EU-članicami s sistemom SDI od leta 2019.

Tudi drugod po Evropi se uvajanje pospešuje. Poljska bo februarja 2026 zagnala sistem KSeF, Francija se pripravlja za september 2026, Belgija in Nemčija načrtujeta korake v prihodnjih letih. Slovenija z januarjem 2028 zaostaja za vsemi.

Zakaj je e-fakturiranje postalo tako nujno, pojasnjuje poročilo Evropske komisije Mind the Gap, objavljeno decembra 2025. Države članice EU so leta 2023 izgubile 128 milijard evrov prihodkov iz DDV-ja, kar pomeni 9,5-odstotno vrzel med pričakovanimi in dejansko pobranimi prihodki. Med letoma 2013 in 2021 se je vrzel krčila, po letu 2022 pa se je trend obrnil.

Slovenija se je s 4,9-odstotno vrzeljo uvrstila na peto mesto v EU. Pobere torej skoraj vse, kar ji pripada, boljše so le Avstrija (en odstotek), Finska (tri odstotke), Ciper (3,3 odstotka) in Portugalska (3,6 odstotka). Hrvaška je s 7,7 odstotka sicer pod evropskim povprečjem, a je leta 2019 imela le 4,0 odstotka — poslabšanje je med najhujšimi v EU.

Poročilo prvič vključuje tudi EU-kandidatke: Gruzija s 5,4-odstotno vrzeljo dosega raven najboljših članic, Kosovo z 8,1 odstotka je blizu povprečja, Albanija pa s 24,6 odstotka ostaja med najslabšimi. Za Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro Komisija ocen še ne podaja, je pa objavila podatke o vlogi DDV-ja v njihovih proračunih. V Bosni in Hercegovini DDV predstavlja kar 65 odstotkov vseh državnih prihodkov, v Srbiji 33 odstotkov.

Do januarja 2028 se za slovenska podjetja ne spremeni nič. Zakon predvideva izmenjavo e-računov prek akreditiranih ponudnikov storitev, omrežja Peppol ali neposredne povezave med sistemi. Računi bodo morali ustrezati standardu e-SLOG oziroma EN 16931. Ponudniki storitev bodo morali pridobiti certifikat ISO/IEC 27001. Za neskladnost so predvidene kazni od 100 do 3.000 evrov.

A zakonska obveznost je eno, priprava pa drugo. Hrvaška izkušnja že v prvih tednih kaže, da je prilagoditev sistemov zahtevnejša, kot so jo mnoga podjetja pričakovala. Slovenija ima prednost, da se lahko uči iz tujih napak. Obenem pa tvega, da bo dveletni zamik pomenil nadaljevanje ročnega dela in večjo izpostavljenost goljufijam pri DDV-ju, medtem ko se regija digitalizira hitreje.