Hrvaška agencija za pravni promet in posredovanje z nepremičninami (APN) je do 4. februarja prejela skupno 4.138 zahtevkov za vračilo davka ob nakupu ali gradnji prve stanovanjske nepremičnine. Po podatkih hrvaškega ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno premoženje je bilo doslej odobrenih 2.776 zahtevkov v skupni vrednosti 21,4 milijona evrov.
Prijave za vračilo davka so se začele 5. junija lani, ko je začel veljati Pravilnik o podporah za pridobitev prve stanovanjske nepremičnine. Gre za trajni ukrep, namenjen mladim državljanom in družinam, s katerim želi hrvaška vlada olajšati reševanje stanovanjskega vprašanja, so pojasnili na ministrstvu.
Od vseh prejetih zahtevkov je bilo obdelanih 3.676. Na dopolnitev dokumentacije je bilo napotenih 280 zahtevkov, 620 pa jih je bilo zavrnjenih zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev ali umika zahtevka s strani vlagateljev. Med zavrnjenimi je 189 zahtevkov oziroma 4,9 odstotka vseh, ki so padli zaradi cene nepremičnine, ki je presegala zakonsko določen prag 50 odstotkov nad povprečno objavljeno ceno. Preostali razlogi za zavrnitev so se nanašali na kupoprodajne pogodbe, sklenjene pred 1. januarjem 2025, na starost vlagatelja nad zakonsko določeno zgornjo mejo 44 let, na lastništvo drugih nepremičnin ali pa na večkratno vlaganje zahtevkov znotraj istega gospodinjstva.
Skupna vrednost doslej odobrenih podpor znaša 21,4 milijona evrov. Od tega se 15,35 milijona evrov nanaša na vračilo davka na dodano vrednost pri novogradnjah, 6,04 milijona evrov pa na vračilo davka na promet nepremičnin pri starejši gradnji. Povprečni znesek podpore je 14.749 evrov za DDV in 3.482 evrov za davek na promet nepremičnin. Med 2.776 odobrenimi zahtevki se jih 1.041 nanaša na vračilo DDV, 1.735 pa na vračilo davka na promet nepremičnin. Povprečna podpora na družino znaša 7.707 evrov, so še sporočili z ministrstva.
Številke kažejo, da ukrep od lanskega junija pridobiva na zagonu. Ob koncu leta 2025 je bilo odobrenih 2.340 zahtevkov v skupni vrednosti 17,95 milijona evrov, kot je poročal hrvaški portal Index.hr, kar pomeni, da se je v dobrih petih tednih leta 2026 odobrenih podpor nabralo za dodatne 3,4 milijona evrov. Po podatkih z decembrskega poročila je povprečna starost vlagateljev 32 let, povprečna površina kupljenih nepremičnin pa 70 kvadratnih metrov. Najvišja zabeležena cena na kvadratni meter je znašala 5.013 evrov v splitsko-dalmatinski županiji, najnižja pa 103 evre v vukovarsko-srijemski županiji, kar zgovorno odseva ogromne regionalne razlike na hrvaškem nepremičninskem trgu.
Hrvaški model neposrednega vračila davka ob nakupu prve nepremičnine nima neposredne vzporednice v Sloveniji. Slovenija stanovanjsko problematiko mladih naslavlja prek drugačnih mehanizmov. Stanovanjski sklad RS ponuja subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, a gre za bistveno skromnejše zneske — pred leti je subvencija znašala 300 evrov letno na družinskega člana. Sklad se sicer vse bolj usmerja v zagotavljanje javnih najemnih stanovanj, medtem ko neposredna davčna razbremenitev ob nakupu prve nepremičnine, kakršno je uvedla Hrvaška, na slovenski strani ostaja brez primerljive sistemske rešitve.
Ob primerjavi obeh pristopov se zastavlja vprašanje, ali je hrvaški model, ki mladim kupcem neposredno vrne davek v znesku, ki v povprečju preseže 7.700 evrov na družino, učinkovitejša pot do večje dostopnosti stanovanj — ali pa zgolj še dodatno spodbuja povpraševanje in posledično pritisk na že tako visoke cene nepremičnin na trgu.
