Petintridesetodstotni delež svetovne charter flote, ki pluje po Jadranu, je hrvaško dolgo držal na vrhu globalne navtike. Zdaj pa južna soseda izgublja tekmo z Grčijo, razlog pa je preprost: previsoke cene ob premajhni kakovosti storitev.
Na navtičnem sejmu Boot Düsseldorf, ki se je končal v nedeljo in privabil več kot 200.000 obiskovalcev, so hrvaški zastopniki naleteli na neprijetna vprašanja. Nemci, tradicionalno najpomembnejši tuji gostje hrvaške obale, so se množično pritoževali nad cenami. Po besedah Sare Douzzan, predsednice Strukovne grupacije pri Hrvaški gospodarski zbornici, so cene tranzitnih privezov na Hrvaškem dosegle raven Azurne obale, česar pa ni mogoče upravičiti. “Oni so še vedno nad nami po uslugi in kakovosti,” je povedala za HRT.
Podražilo se je vse: privezi, dobavitelji, delovna sila, storitve čiščenja. Čarteraši, ki sami že leta ne dvigajo cen, vse težje poslujejo. Po uspešnih letih se je upočasnila tudi rast števila novih plovil, rabljena pa polnijo oglase za prodajo.
Predsednik Združenja potovalnih agencij pri Hrvaški gospodarski zbornici Boris Žgomba za HRT opozarja, da je realni turistični promet na Hrvaškem od lani v upadu. “To je alarm za tiste, ki znajo brati med vrsticami,” pravi. “Če se ne zbudimo in začnemo paziti na cene, bomo zagotovo imeli resne težave. Konkurenca je neusmiljena.”
Stroka kljub temu zatrjuje, da razloga za preplah ni. Povpraševanje po najdražjih plovilih ostaja stabilno, iskane so jedrilice, katamarani in motorne jahte dolžine med 12 in 20 metri. Tudi plovila, daljša od 30 metrov, ohranjajo visoko zasedenost. Toda prav to razkriva širši problem. Hrvaška postaja ekskluzivna destinacija za premožne, srednji razred pa vse pogosteje izbira cenejšo Grčijo.
