Januarski podatki hrvaškega statističnega urada razkrivajo zanimiv paradoks na trgu dela južne sosede: predelovalna industrija je kljub občutnemu krčenju ostala panoga z največ zaposlenimi, obenem pa se je brezposelnost medletno zmanjšala za skoraj desetino.
Na Hrvaškem je bilo konec januarja skupno 1.703.843 zaposlenih, kar je 0,8 odstotka manj kot decembra, a 0,6 odstotka več kot v istem mesecu lani, kažejo podatki Državnega zavoda za statistiko (DZS). Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 4,9 odstotka, za 0,3 odstotne točke več kot mesec prej. Na letni ravni pa se je število brezposelnih zmanjšalo za 9,7 odstotka.
Struktura zaposlovanja kaže nasprotna gibanja. Po eni strani predelovalna industrija z 224.011 zaposlenimi sicer ohranja položaj največjega delodajalca v državi, a je v enem letu izgubila 3,5 odstotka delovne sile. Takoj za njo je trgovina z 221.457 zaposlenimi in 1,4-odstotno rastjo na letni ravni. Po drugi strani pa so najhitreje rasle panoge, ki jih poganja javni sektor: izobraževanje je medletno zabeležilo 3,3-odstotno rast zaposlenih (na 134.051), zdravstvo in socialno varstvo pa 2,4-odstotno (na 115.066).
Sezonski vpliv turizma ostaja izjemno izrazit. Gostinstvo in turizem sta v enem mesecu izgubila 11,4 odstotka zaposlenih, kar pomeni, da je do konca januarja v panogi ostalo le 87.544 delavcev. Administrativne in pomožne storitvene dejavnosti, ki so prav tako tesno povezane s turističnim ciklom, so se skrčile za pet odstotkov. Gradbeništvo se giblje v nasprotni smeri: mesečna rast 1,4 odstotka in medletna 2,6 odstotka, skupno pa je panoga štela 127.983 zaposlenih.
Podatki od letošnjega januarja prvič sledijo novi hrvaški klasifikaciji dejavnosti NKD 2025, usklajeni z evropsko NACE Rev. 2.1, zato so neposredne primerjave s prejšnjimi leti omejene.
