Hrvaški sabor je decembra po hitnem postopku sprejel zakon, ki v opuščeni vojaški kasarni Čerkezovac na Trgovski gori omogoča gradnjo skladišča za okoli 1.200 kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnega odpada iz Nuklearne elektrarne Krško. Lokacija leži manj kot kilometer od meje z Bosno in Hercegovino. Sarajevo napoveduje mednarodni spor.
Za zakon je glasovalo 77 poslancev, 21 jih je bilo proti, 36 pa vzdržanih. Kot poroča hrvaški portal Nacional, zakon zagotavlja pravno podlago za skladiščenje odpada iz NEK, katere solastnica je Slovenija, ter institucionalnega radioaktivnega odpada iz hrvaških bolnišnic in industrije. Hrvaška mora v skladu z mednarodno pogodbo svojo polovico nizko in srednje radioaktivnih odpadkov začeti odvažati iz območja elektrarne najkasneje do začetka leta 2028.
Časovni pritisk je bil tudi glavni argument za hitni postopek sprejemanja zakona. Hrvaški državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vedran Špehar je v saboru pojasnil, da bi zamuda pri gradnji pomenila kršitev meddržavnih obveznosti do Slovenije. Kot poroča srbski portal Politika, je Špehar Trgovsko goro označil za najustreznejšo od štirih preučevanih lokacij, med katerimi so bile še Psunj, Papuk in Moslavačka gora. Vse tri so bile v preteklih desetletjih izločene s političnimi amandmaji v saboru, ostala je le Trgovska gora.
Slovenija vprašanje svojega deleža odpadkov rešuje drugače. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) od oktobra 2024 v Vrbini pri Krškem gradi odlagališče v obliki podzemnega silosa, ki naj bi poskusno začelo obratovati leta 2027. Po podatkih ARAO bo objekt, vreden 93 milijonov evrov, sprejel polovico vseh nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK ter odpadke iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti, ki so zdaj shranjeni v centralnem skladišču v Brinju pri Ljubljani.
Hrvaška načrtovanega skladišča ni umestila na lokacijo ob sami elektrarni v Krškem, temveč v obmejno območje z Bosno in Hercegovino. Kasarna Čerkezovac na Trgovski gori leži komaj dva kilometra od bosanskega mesta Novi Grad in Nacionalnega parka Una. Po podatkih spletne strani Trgovska-gora.com v neposredni bližini živi okoli 28.000 prebivalcev Novega Grada, medtem ko ima hrvaška občina Dvor na drugi strani meje manj kot 3.000 prebivalcev.
V Bosni in Hercegovini je odločitev Zagreba sprožila ogorčenje, ki presega entitetske delitve. Koordinator pravnega tima BiH za primer Trgovska gora Borislav Bojić je za srbski portal RTS napovedal, da bo država sprožila mednarodni spor. Aktivist Mario Crnković iz novograjskega združenja Zeleni tim pa opozarja, da Bosna in Hercegovina od delovanja NEK nikoli ni imela gospodarske koristi, zdaj pa naj bi nosila del okoljskega tveganja.
BiH je zadevo že predložila Sekretariatu konvencije ESPOO o čezmejnih vplivih na okolje. Kot poroča portal 6yka, se bosta hrvaška in bosanska delegacija predvidoma sredi leta 2026 v Ženevi soočili z argumenti za in proti skladišču. Posebej sporno je dejstvo, da je hrvaški sabor zakon sprejel, čeprav študija vplivov na okolje še ni končana. Kritiki opozarjajo, da ima kasarna Čerkezovac v krogu enega kilometra dva območja Natura 2000 in da gorvodno leži Nacionalni park Una.
Prebivalci občine Dvor, med katerimi je po podatkih srbskega nacionalnega sveta na Hrvaškem okoli 70 odstotkov Srbov, trdijo, da jih pri odločanju nihče ni vprašal. Župan občine Nikola Arbutina je za RTS dejal, da je bila lokacija izbrana politično, stroka pa naj bi šele naknadno dokazovala njeno ustreznost.
Za Slovenijo je hrvaška odločitev posredno pomembna. Obe državi sta po meddržavni pogodbi iz leta 2003 zavezani, da vsaka poskrbi za svojo polovico radioaktivnih odpadkov iz skupne elektrarne. Slovenija je z gradnjo odlagališča v Vrbini na dobri poti, da svojo obveznost izpolni. Hrvaška pa se je po četrih desetletjih iskanja lokacije odločila za rešitev, ki je sprožila odpor tako v BiH kot med prebivalci občine Dvor.
