Hrvaška vlada načrtuje obsežno reformo bančnega sistema, ki vključuje odpravo provizij za dvig gotovine in uvedbo brezplačnih osnovnih bančnih storitev za vse prebivalce. Predlog zakona, ki je že v parlamentarni obravnavi, predvideva, da bo do 1. januarja 2027 vzpostavljeno nacionalno omrežje bankomatov, ki bo delovalo brez dodatnih stroškov za uporabnike – tudi pri uporabi bankomatov drugih bank.
Poleg tega zakon predvideva brezplačno odprtje, vodenje in zaprtje bančnega računa, uporabo spletnega in mobilnega bančništva, pologe in dvige gotovine na bančnih okencih in bankomatih, prejemanje nakazil v evrih iz tujine ali Hrvaške, uporabo in izdajo debetne kartice ter brezplačno plačevanje z njo v trgovinah.
Vlada poudarja, da želi s tem zakonom državljanom, zlasti upokojencem in ranljivim skupinam, omogočiti lažji in cenovno dostopnejši dostop do osnovnih finančnih storitev. Premier Andrej Plenković je ob tem izpostavil, da bo zakon pripomogel k večji finančni vključenosti za tiste, ki imajo redne mesečne prilive, kot so plače ali pokojnine.
Banke nasprotujejo: “To bo ogrozilo poslovanje”
Če nacionalno omrežje bankomatov do leta 2027 ne bo vzpostavljeno, bodo morale banke v skladu s predlogom zakona omogočiti vsaj dva brezplačna dviga mesečno pri drugih bankah.
Lani so hrvaške banke ustvarile rekordnih 1,5 milijarde evrov dobička, od tega približno 270 milijonov evrov iz naslova provizij in nadomestil, pri čemer se 40 odstotkov nanaša na fizične osebe. Visoke provizije za dvige gotovine na tujih bankomatih so trenutno običajna praksa – tako za hrvaške imetnike kartic kot tudi za tuje, med njimi slovenske, ki morajo pogosto plačati provizije tako lastnici bankomata kot svoji matični banki.
Če bo zakon sprejet, bi to pomenilo korenito spremembo za uporabnike – večja dostopnost gotovine brez dodatnih stroškov, enostavnejše bančno poslovanje in večja preglednost nadomestil.
Hrvaška bi s tem sledila smernicam večje finančne vključenosti in transparentnosti, čeprav za ceno morebitnega nasprotovanja bančnega sektorja.
