Hrvaška vlada je na zadnji letošnji seji sprejela triletne smernice za upravljanje javnega dolga za obdobje 2026-2028, iz katerih izhaja, da bo država v letu 2026 izdala tri obveznice v skupni vrednosti štirih milijard evrov, poroča hrvaško ministrstvo za finance. Prvi izstop na trg bo na tujem trgu, kjer je načrtovano zadolževanje v višini 1,5 milijarde evrov, na domačem trgu pa sta predvideni dve izdaji v tretjem in četrtem četrtletju v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov.
V prihodnjem letu bo Hrvaška poleg kratkoročnih zapadlosti zakladnih menic v vrednosti 5,3 milijarde evrov morala odplačati še nekaj več kot tri milijarde evrov dolgoročnih obveznosti. V plačilo ne zapade nobena tuja obveznica, le dve domači v juliju in decembru v skupni vrednosti nekaj več kot dve milijardi evrov.
Hrvaška bo leto 2025 zaključila z ocenjenim javnim dolgom v višini približno 51 milijard evrov oziroma 56,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Čeprav naj bi dolg v absolutnih zneskih v treh letih dosegel približno 60 milijard evrov, bo zaradi pričakovane rasti nominalnega BDP razmerje dolga nadaljevalo padajočo pot in doseglo 55,8 odstotka BDP. Tempo zmanjševanja se bo upočasnil na povprečno 0,2 odstotne točke letno.
Dolg, ki se neposredno poravnava iz državnega proračuna, je ob koncu leta ocenjen na 44,5 milijarde evrov. Od tega se 25 milijard oziroma približno 56 odstotkov nanaša na domači dolg, preostanek pa je zunanji. V strukturi dolga državnega proračuna največji del, več kot tri četrtine, odpade na obveznice, delež kreditov domačih poslovnih bank pa je letos znižan na le dva odstotka.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je to posledica vrste povezanih procesov, ki jih je sprožila uvedba evra kot nacionalne valute. S tem se je odprl velik naložbeni potencial sektorja gospodinjstev, katerih prihranki so se delno usmerili v neposredne naložbe državljanov v državne vrednostne papirje. Na državljanske prihranke v strukturi dolga državnega proračuna trenutno odpade približno 4,6 milijarde evrov, večinoma v kratkoročne instrumente. V dveh trenutno aktivnih izdajah t. i. ljudskih obveznic mali vlagatelji držijo približno 750 milijonov evrov.
Pri starostni strukturi državljanov, ki vlagajo v zakladne menice, prevladujejo starejši. Največje število ponudb, več kot 143 tisoč oziroma 44 odstotkov, so vpisali državljani v starosti od 46 do 65 let, nadaljnjih 40 odstotkov pa se nanaša na starejše od 65 let. Na osebe do 45 let odpade le 17 odstotkov ponudb, na mlajše od 25 let pa le dva odstotka.
