Hrvaški Institut za javne finance je analiziral proračune vseh enot lokalne samouprave in ugotovil, da so mesta, občine in županije od leta 2022 do 2024 v celoti dosegali presežke, poroča SEEbiz. Gre za preobrat po nizu let, ko so odhodki presegali prihodke.
Skupni prihodki vseh lokalnih enot so se v petih letih skoraj podvojili, s 3,9 na 6,58 milijarde evrov. Odhodki so v istem obdobju zrasli s 4,02 na 6,37 milijarde evrov. Posebej močna je bila rast leta 2023, ko so prihodki in odhodki poskočili za približno 26 odstotkov.
Na rast so vplivale spremembe davčnega sistema, rast plač in zaposlenosti ter visoka inflacija. K rasti je pripomogel tudi močan priliv denarja iz EU, vključno z instrumentom NextGenerationEU, a analitiki opozarjajo, da je verjetno začasen.
Zagreb je med letoma 2022 in 2024 zabeležil 54-odstotno rast prihodkov in 65-odstotno rast odhodkov. Prihodki iz EU, predvsem iz Sklada solidarnosti, so se leta 2023 povečali za več kot 250 odstotkov.
Med lokalnimi enotami ostajajo velike razlike. Občine in mesta na obali v povprečju dosegajo bistveno višje prihodke na prebivalca kot tista na celini. Kar 80 odstotkov enot z višjimi prihodki na prebivalca od Zagreba leži na obali.
Edino mesto s prihodki nad 3.000 evrov na prebivalca je Novalja. Od devetih občin, ki so lani presegle to mejo, sta le dve na celinskem delu Hrvaške.
Najvišji presežek je leta 2024 dosegel Zagreb s 123,3 milijona evrov. Sledijo Zagrebška županija (16,1 milijona), Splitsko-dalmatinska županija (15,7 milijona) in Reka (14,7 milijona). Primanjkljaj je imelo 47 odstotkov vseh enot, med njimi Split, Samobor, Zaprešić in Dugo Selo.
Visoki presežki ali primanjkljaji ne pomenijo nujno dobrega ali slabega upravljanja. Znaten del sredstev lahko izvira iz enkratnih pomoči ali je vezan na izvedbo infrastrukturnih projektov.
