Državljani Hrvaške so lani kupili naložbeno zlato v vrednosti približno 350 milijonov evrov, letos pa bi ta znesek lahko presegel pol milijarde evrov, je bilo sporočeno v četrtek na tretji mednarodni konferenci Crogold.
Ti podatki se nanašajo na zlato, ki ga državljani fizično posedujejo, večinoma v obliki palic in zlatnikov, pojasnjuje Saša Ivanović, direktor podjetja Centar Zlata, ki se ukvarja z odkupom in prodajo naložbenega zlata, poroča poslovni.hr.
Ivanović je povedal, da kljub porastu prodaje zlata na Hrvaškem še vedno niso dosežene enake ravni vlaganj kot v ostalih državah Evropske unije in drugih razvitih državah. Pravi, da je tako, ker je zlato postalo donosno kot naložba šele z vstopom v Evropsko unijo, ko je bilo oproščeno DDV-ja in davka na luksuz.
A stvari se počasi premikajo proti želenim ravnem, saj je samo v prvem četrtletju letošnjega leta promet zrasel za okoli 70 odstotkov, medtem ko je rast na svetovni ravni znašala okoli 50 odstotkov.
“Hrvaška vedno bolj raste, ker je trg še precej ‘mlad’ in se ljudje šele privajajo na nakup zlata in varčevanje v njem,” pravi Ivanović.
Rekordna cena zlata
Poudarja, da hrvaški državljani nakup zlata večinoma razumejo kot dolgoročno naložbo in s tem želijo predvsem ohraniti vrednost denarja, medtem ko jih manj motivira ustvarjanje dobička. Prednost zlata je tudi njegova likvidnost, kar pomeni, da ga je mogoče prodati praktično isti dan in tako priti do gotovine.
Ob času lanske konference je cena unče zlata znašala okoli 2.350 dolarjev – takrat so mnogi trdili, da je dosegla zgodovinski vrh, spominja Ivanović. Vendar pa je trenutna cena prav tako rekordna in presega 3.100 ameriških dolarjev za unčo, zato Ivanović meni, da je “konec rasti cen še daleč”. Ob tem navaja tudi nekatere ocene, po katerih bi cena unče zlata do leta 2030 lahko dosegla tudi 7.000 dolarjev.
Opravil je tudi primerjavo med vlaganjem državljanov v zlato in v državne vrednostne papirje. Tako bi, če bi šest milijard evrov vložili v zlato, zaslužili okoli dve milijardi evrov, medtem ko bi v primeru “ljudskih” obveznic in zakladnih zapisov ta donos znašal okoli 200 milijonov evrov.
Povpraševanje po zlatu v negotovih razmerah raste
Profesorica zagrebške Ekonomske fakultete Marijana Ivanov je pojasnila, da povpraševanje po zlatu vedno raste v pogojih negotovosti in visoke inflacije. Cene delnic so zelo nestabilne in se odzivajo tudi na aktualne dogodke, kot so carine, trgovinske vojne, geopolitični spopadi, protekcionizem in sankcije, zato del vlagateljev “beži” pred takšnimi naložbami, zlato pa je vedno naložbena alternativa.
“Kadar koli imate dejavnik realne izgube vrednosti denarja ali beg iz drugih kategorij premoženja zaradi možnosti večjega padca cen, se povečuje povpraševanje po zlatu,” je dejala Ivanov.
Hrvaška kovnica denarja je podjetje v lasti Hrvaške narodne banke (HNB), njena glavna funkcija je izdelava krožnega kovanca, torej evrskih kovancev s hrvaškimi motivi. Prihodke ustvarja tudi s priložnostnim kovanim denarjem, ki ima nominalno vrednost in sodi med naložbeno zlato.
Preberite več:
Tako je HNB izdajatelj, medtem ko ostalo – od pobude, priprave, kovanja, prodaje in distribucije zlatnikov – opravlja Hrvaška kovnica denarja, pojasnjuje direktor prodaje tega podjetja, Ivan Odrljin.
Približno 70 odstotkov priložnostnih zlatnikov in srebrnikov se proda na domačem trgu, a se v zadnjem letu ali dveh beleži tudi rast na tujih trgih, kjer zdaj delež znaša skoraj 30 odstotkov, je poudaril Odrljin.
