Hrvaška agencija za varstvo konkurence (AZTN) je pod lupo vzela gradbeni sektor, enega od nosilcev gospodarskega okrevanja pri južnih sosedih. Analiza, ki zajema podatke iz obdobja 2024 in 2025, je bila sprožena zaradi intenzivnega gradbenega razmaha, ki ga poganja potresna obnova Zagreba in okolice Petrinje, gradnja na jadranskem obalnem pasu ter izvajanje obsežnih infrastrukturnih projektov.
Gradbeni sektor na Hrvaškem ustvari skoraj 9 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva in zaposluje okrog 12 odstotkov delavcev. Gre torej za panogo s precejšnjim vplivom na celotno gospodarstvo, regulator pa je posegel po sektorski analizi.
Ključna ugotovitev AZTN-ja je, da je trg na agregatni ravni razmeroma razpršen. Herfindahl-Hirschmanov indeks (HHI), ki meri stopnjo tržne koncentracije, na ravni celotnega sektorja znaša le 54. Pet največjih podjetij ima 12,1 odstotka skupnih prihodkov, deset največjih pa 17,7 odstotka. Po oceni regulatorja te številke pričajo o tem, da so prihodki razporejeni med velikim številom akterjev.
Povsem drugačno sliko pa dajejo podatki za kategorijo velikih podjetij. AZTN je posebej analiziral 32 velikih gradbenih družb, ki so v letu 2024 zaposlovale 7.300 delavcev, kar je več kot 6 odstotkov vseh zaposlenih v panogi. Ta podjetja so razpolagala z dobrima dvema milijardama evrov sredstev, kar predstavlja 12 odstotkov vseh sredstev v gradbeništvu. Njihovi prihodki so znašali 2,55 milijarde evrov oziroma prek 18 odstotkov celotnih prihodkov sektorja.
Med temi velikimi podjetji je koncentracija občutno višja. Indeks HHI v tej kategoriji dosega vrednost 517, pet največjih podjetij združuje skoraj 40 odstotkov prihodkov, deset največjih pa presega 58 odstotkov. Gre praviloma za družbe, ki nastopajo kot ponudniki v postopkih javnega naročanja za vrednostno zahtevne infrastrukturne projekte, pojasnjujejo v AZTN-ju.
Med največjimi akterji so domača podjetja, kot so Kamgrad, Radnik, ING-GRAD, GP Krk in Osijek-Koteks, pa tudi tuja, med njimi avstrijski Strabag, francoski Bouygues Travaux, turški Cengiz Insaat in italijanski Kinetics Technology iz skupine Maire. V analizo so vključena tudi državna podjetja, ki opravljajo gradbena dela za lastne potrebe, kot so Hrvatske ceste, Hrvatske autoceste, Pružne građevine in Bina-Istra.
Pri srednje velikih podjetjih se koncentracija vrača na nizke ravni. Indeks HHI tu znaša 69, pet največjih ima le 8,6 odstotka prihodkov te kategorije, deset največjih pa 14,8 odstotka. AZTN to ocenjuje kot ugodno raven konkurence.
Analiza temelji na javno dostopnih podatkih hrvaške Finančne agencije (Fina) in Državnega zavoda za statistiko (DZS) ter na izbranih informacijah iz sistema elektronskega javnega naročanja. Regulator namerava ugotovitve uporabiti kot osnovo za nadaljnje spremljanje tržnih razmer, zlasti pri postopkih javnega naročanja, kjer so v igri največji zneski.
Hrvaškemu gradbeništvu sicer gre dobro. Po podatkih DZS-a se je vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2024 povečala za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2023. Na gradnjo stavb je odpadlo 57,5 odstotka vrednosti, na inženirske objekte pa preostanek.
Hrvaško gradbeništvo se tako znajde v paradoksni situaciji: trg v celoti izgleda konkurenčen, pri velikih infrastrukturnih projektih pa precejšnji del prihodkov odpade na ozek krog podjetij. Prav ta segment bo regulator spremljal z največjo pozornostjo.
