Če pogledamo klasične turistične statistike, potem Slovenci že dolgo sodijo na Hrvaškem med najpomembnejše goste. A še bolj zanimiva slika se pokaže pri nekomercialnem turizmu, ki ne vključuje hotelov ali registriranih turističnih kapacitet, temveč bivanje v lastnih apartmajih, vikendih ali pri sorodnikih. Prav v tem delu turizma pa je vloga slovenskih gostov posebej izrazita.
V letu 2025 je bilo v nekomercialnih nastanitvah ustvarjenih 10,6 milijona nočitev, od tega 6,5 milijona s strani tujih turistov. Slovenci so pri tem ustvarili kar 2,8 milijona nočitev, kar pomeni 43,3 odstotka vseh nočitev tujih gostov. Nobena druga država se temu deležu niti približa, kar potrjuje, da gre za enega najbolj stabilnih in dolgoročnih tokov turistične prisotnosti na Hrvaškem.
Dolga bivanja kažejo na drugačen tip turizma
Še bolj zgovoren od samega obsega je način, kako Slovenci dopustujejo. Povprečno bivanje slovenskega gosta v nekomercialnih nastanitvah presega 26 dni, kar bistveno odstopa od klasičnega turističnega vzorca kratkih poletnih obiskov. Takšna dolžina bivanja jasno kaže, da ne gre več zgolj za turizem v ožjem smislu, temveč za obliko začasnega bivanja, ki je pogosto povezana z lastništvom nepremičnin ali dolgoročnimi najemi.
Ta model ustvarja stabilen in predvidljiv tok potrošnje, ki ni vezan zgolj na vrhunec sezone. Hkrati pomeni tudi manjšo občutljivost na kratkoročna nihanja, ki sicer vplivajo na hotelski in komercialni turizem.
Slovenci v nekomercialnem turizmu na Hrvaškem (2025)
| Kazalnik | Vrednost |
|---|---|
| Prihodi | 106.396 |
| Nočitve | 2,8 milijona |
| Delež med tujci | 43,3 % |
| Povprečno bivanje | 26,4 dni |
| Sprememba prihodov | -2,1 % |
| Sprememba nočitev | +2,5 % |
Manj prihodov, a več časa na obali
Podatki razkrivajo tudi zanimiv premik v vedenju. Število prihodov slovenskih turistov se je v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšalo, medtem ko se je skupno število nočitev povečalo. To pomeni, da Slovenci na Hrvaško prihajajo redkeje, a tam ostajajo dlje.
Tak trend potrjuje prehod iz tradicionalnega modela večkratnih krajših dopustov v model daljšega, bolj kontinuiranega bivanja. V praksi to pomeni manj prometa v statistikah prihodov, a hkrati večjo dejansko prisotnost in potrošnjo na terenu.
Geografska koncentracija ostaja nespremenjena
Največ nočitev v nekomercialnih nastanitvah je bilo tudi v letu 2025 ustvarjenih v obalnih regijah, kjer je prisotnost slovenskih lastnikov nepremičnin tradicionalno najmočnejša. Izstopa predvsem Zadarska županija, ki sama ustvari več kot tretjino vseh nočitev, sledita Primorsko-goranska in Istrska županija.
Najpomembnejše regije po številu nočitev
| Regija | Nočitve | Delež |
|---|---|---|
| Zadarska županija | 4,0 mio | 38,1 % |
| Primorsko-goranska | 2,6 mio | 24,4 % |
| Istrska županija | 1,5 mio | 14,6 % |
Za Hrvaško slovenski gostje predstavljajo enega najstabilnejših segmentov turizma, saj zagotavljajo dolgoročno prisotnost, relativno enakomerno potrošnjo in manjšo odvisnost od globalnih turističnih tokov. Gre za goste, ki se vračajo, ostajajo dlje in so močno vezani na lokalno okolje.
Na drugi strani pa ti podatki odpirajo tudi širše vprašanje za Slovenijo. Velik del potrošnje slovenskih gospodinjstev se seli v tujino, kar pomeni, da se del kupne moči dolgoročno preliva iz domačega gospodarstva na hrvaško obalo. V obdobju, ko države vse bolj tekmujejo za turistično potrošnjo, je to vidik, ki presega zgolj turistične statistike.
