Hrvaška je tretja najslabša v EU pri črpanju sredstev za vinarstvo. V finančnem letu 2025 so hrvaški vinarji izkoristili le 18 odstotkov razpoložljivih sredstev iz tako imenovane vinske ovojnice, kar pomeni, da se je v Bruselj vrnilo 8,6 milijona evrov. Leto prej je bila izkoriščenost 54-odstotna, neporabljenih pa je ostalo 4,8 milijona evrov.
Kot poroča portal Kult plave kamenice, so hrvaški vinarji v dveh letih tako izgubili več kot 25 milijonov evrov naložb, če upoštevamo tudi lastna sredstva, ki bi jih morali prispevati k sofinanciranim projektom. V istem obdobju se je površina vinogradov na Hrvaškem zmanjšala s 19 tisoč na 16.400 hektarov, letna proizvodnja pa je padla z več kot 600 tisoč hektolitrov na manj kot 450 tisoč.
Hrvaška poljoprivredna zbornica kot glavne razloge za slabo črpanje navaja počasno razpisovanje razpisov, birokratske ovire in predolgo obdelavo vlog. Med marcem 2021 in marcem 2024 hrvaško ministrstvo ni razpisalo niti enega razpisa za vinsko ovojnico. Za primerjavo, povprečna izkoriščenost sredstev za vinarstvo v EU znaša 86,5 odstotka, Francija, Slovenija in Češka pa so pred dvema letoma dosegle stoodstotno.
