Hrvaško tržište nepremičnin v prvih devetih mesecih letošnjega leta beleži občuten upad aktivnosti. Po podatkih nepremičninske agencije Opereta je bilo sklenjenih 85.600 transakcij, kar predstavlja padec za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, poroča portal SeeBiz.
Najbolj izrazit padec – kar 30 odstotkov – beležijo na jugu države, predvsem v Splitsko-dalmatinski županiji, ki je še pred letom ali dvema veljala za eno najbolj dinamičnih trgov. Podobno sliko kaže tudi Dubrovniško-neretvanska županija s padcem 27,4 odstotka.
Stanovanja še vedno nosilec trga
Večino prometa še naprej predstavljajo stanovanja in apartmaji – skupaj je bilo prodanih 17.164 takih enot, prav tako s padcem 13 odstotkov. Hiše so zabeležile še večji upad, saj je bilo v opazovanem obdobju prodanih 2.278 hiš, kar je za 22 odstotkov manj kot leto prej.
Skupno stanovanjski segment beleži padec 14 odstotkov, a kljub temu ostaja hrbtenica tržne dejavnosti z 19.442 prodajami.
Spreminjanje kupčevih navad
Direktor agencije Opereta Boro Vujović pojasnjuje, da je tak trend posledica kombinacije dejavnikov. “Gre za upočasnjevanje gospodarstva v državah, iz katerih prihaja največje število kupcev, višje obrestne mere v evroobmočju ter občuten porast cen nepremičnin na Hrvaškem,” je dejal za SeeBiz.
Medtem ko se aktivnost na obali umirja, pa se dogaja zanimiv premik proti notranjosti države. Zgolj tri županije beležijo rast števila transakcij – Varaždinska za 38 odstotkov, Koprivniško-križevaška za 18,2 odstotka in Ličko-senjska za 13,6 odstotka.
“Ta trend potrjuje vse bolj izrazito decentralizacijo trga – interes se širi proti severnim in celinskim krajem, kjer je razmerje med ceno in kakovostjo življenja ugodnejše, investicije pa vse pogosteje prihajajo od domačih kupcev,” je zapisano v analizi.
Tuji kupci za petino manj
Poseben vpogled ponuja analiza tujih kupcev. Njihovo število je v prvih devetih mesecih upadlo za 22 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kar neposredno vpliva na obalno tržišče, kjer so tradicionalno najpogosteje kupovali.
Največ tujih kupcev še vedno prihaja iz Nemčije, Slovenije in Avstrije, vendar z dvomestnim padcem – med 22 in 28 odstotki. Upad zanimanja je viden tudi pri skandinavskih državah.
Po drugi strani pa rast beležijo manjša tržišča. Srbija je zabeležila 28-odstotno rast števila kupcev, Severna Makedonija 38 odstotkov, Romunija pa celo 50 odstotkov. “To kaže na postopno diverzifikacijo virov kupcev,” so opozorili pri Opereti.
Vujović vidi težavo v nesorazmerju med ponudbo in povpraševanjem. “Na obali se najbolj iščejo nepremičnine do 500 tisoč evrov, a takih je zelo malo v ponudbi. Za razliko od pred nekaj leti je danes občutno manj kupcev z velikimi proračuni, na primer nad milijon evrov.”
Zagreb ostal najaktivnejše tržišče
Hrvaška prestolnica v prvih devetih mesecih ostaja najaktivnejše posamezno tržišče, kljub padcu. V Zagrebu je bilo prodanih 11.682 nepremičnin, kar je 2.859 oziroma 19,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Po Vujoviću manjše število transakcij bolj govori o omejeni ponudbi kakovostnih stanovanj kot o upadu zanimanja. “Kupci so prisotni, vendar vse bolj iščejo novogradnje, ki ponujajo kakovost in vrednost. To upočasnjevanje kupoprodaj je privedlo do stabilizacije zahtevanih cen – predvsem pri starejših nepremičninah,” je povedal.
Priložnost za dolgoročne kupce
Kljub upadu števila transakcij strokovnjaki ne govorijo o krizi. Vujović ocenjuje, da je trenutno stanje na trgu idealno za kupce z dolgoročno vizijo.
“Cene so stabilnejše, pogajalskega prostora je več, ponudba je raznolika. Manj transakcij ne pomeni slabšega trga – nasprotno, številke kažejo zorenje nepremičninskega trga. Kupci ne tekajo več za priložnostmi, temveč iščejo vrednost in varnost naložbe,” je sklenil Vujović.
Za slovenske kupce, ki vse pogosteje gledajo proti sosednji Hrvaški, bi lahko ta stabilizacija pomenila ugodnejše pogoje za nakup – predvsem v celinskih predelih, kjer cene niso dosegle ekstremnih višin kot na obali.
