Če je bilo leto 2025 za svetovno letalsko industrijo solidno, to še ne pomeni, da je panoga iz težav tudi zares izšla. Tako je bilo razumeti sporočilo generalnega direktorja Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) Williea Walsha na letošnjem Changi Aviation Summitu v Singapurju. Po njegovih besedah se promet krepi, a dobičkonosnost ostaja nizka, izzivi pa vse bolj strukturni.
Lani se je število potnikov povečalo za 5,3 odstotka, mednarodni promet celo za več kot sedem odstotkov, domači pa za 2,5 odstotka. Tudi letalski tovor je presenetil s 3,4-odstotno rastjo, kar je več od prvotnih pričakovanj. Posebej izrazita je bila dinamika v azijsko-pacifiški regiji, kjer so potniki in tovor rasli hitreje kot drugod, predvsem zaradi ponovnega zagona mednarodnih tokov.
Napovedi za leto 2026 so nekoliko bolj zadržane, a še vedno pozitivne. IATA pričakuje skoraj petodstotno rast potniškega prometa in 2,4-odstotno rast tovornega. Tudi v prihodnje naj bi glavnino rasti ustvarila Azija, kjer se pričakuje več kot sedemodstotna rast števila potnikov. A Walsh ob tem opozarja, da rast sama po sebi ne pomeni stabilnosti.
Največja težava letalske industrije ostaja dobičkonosnost
Skupni čisti dobiček naj bi letos dosegel okoli 40 milijard dolarjev, prihodnje leto pa približno 41 milijard. Toda obseg industrije je tolikšen, da to pomeni le okoli 3,9-odstotno neto maržo. Dobiček na potnika znaša manj kot osem dolarjev, v azijsko-pacifiški regiji celo okoli tri dolarje. Za panogo, ki je izjemno kapitalsko intenzivna, je to po Walshovih besedah izjemno tanka varnostna blazina.
Pritisk dodatno stopnjujejo motnje v dobavnih verigah. Zamude pri dobavi novih letal so povzročile, da letalske družbe obratujejo s starejšimi flotami, kar pomeni višje stroške goriva in vzdrževanja. IATA ocenjuje, da so ti stroški industrijo doslej stali več kot 11 milijard dolarjev, težave pa se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih.
Pomemben del Walshovega govora je bil namenjen okoljskim zavezam. Letalska industrija podpira globalni cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, pri čemer ključno vlogo pripisuje mehanizmu CORSIA (globalni mehanizem za izravnavo emisij CO2 iz mednarodnega letalstva), ki deluje pod okriljem Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Po ocenah IATA bo izpolnjevanje teh obveznosti do leta 2035 letalske družbe stalo okoli 60 milijard dolarjev.
Pri trajnostnih letalskih gorivih (SAF) pa Walsh ni skrival razočaranja. SAF trenutno predstavlja manj kot en odstotek celotne porabe goriva. Regulativne obveznosti in visoke cene so po njegovem mnenju zavrle prostovoljno povpraševanje in celo zmanjšale proizvodnjo.
Preberite več:
Če se politika ne bo prilagodila tržnim razmeram, bo zeleni prehod v letalstvu počasnejši in dražji, kot si želijo tako regulatorji kot industrija.
