Mednarodna agencija za energijo (IEA) je pripravljena pomagati pri stabilizaciji svetovnega naftnega trga po zaostritvah v Hormuški ožini, njene članice pa razpolagajo z več kot milijardo sodov nafte v izrednih zalogah. To izhaja iz dokumenta agencije z 2. marca, v katerega je imel vpogled Bloomberg.
Direktor IEA Fatih Birol je na platformi X zapisal, da agencija dejavno spremlja razmere na Bližnjem vzhodu in njihov morebitni vpliv na svetovne trge nafte in plina. Obenem je poudaril, da je v stiku z ministri večjih držav proizvajalk in vladami članic IEA ter da so trgi doslej ustrezno preskrbljeni.
Regionalna proizvodnja nafte po oceni agencije ostaja pretežno nespremenjena, občutno pa so moteni tranzitni tokovi skozi Hormuško ožino in proizvodnja utekočinjenega zemeljskega plina. Skozi ožino v običajnih razmerah dnevno potuje približno petina svetovne porabe nafte. Po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja in povračilnih udarih Teherana se je tankerski promet praktično ustavil, štiri plovila so bila poškodovana. Poveljnik iranskih Revolucionarnih gard je naznanil, da je ožina zaprta in da bodo zažgali vsako ladjo, ki jo bo skušala prečkati.
Nafta Brent je v ponedeljek poskočila do 82 dolarjev za sod, v torek pa se je rast še okrepila. Brent je čez dan dosegel 85 dolarjev, kar je najvišja raven od januarja lani, in se v popoldanskih urah gibal okoli 83 dolarjev, kar pomeni dobrih 7 odstotkov dnevne rasti. Ameriška surovina WTI se je gibala podobno in presegla 76 dolarjev. Citi analitiki ocenjujejo, da se bo Brent ta teden gibal med 80 in 90 dolarji, Barclays pa opozarja, da bi pri daljši eskalaciji cena lahko presegla 100 dolarjev. OPEC+ je v nedeljo pristala na skromno povečanje črpanja za 206.000 sodov dnevno od aprila, a analitiki opozarjajo, da so rezervne zmogljivosti kartela omejene. Po oceni Goldman Sachsa svetovne vidne zaloge nafte znašajo 7,8 milijarde sodov, kar zadošča za 74 dni povpraševanja.
Razmere že občutno vplivajo na delniške trge. Evropski Stoxx 600 je v torek padel za skoraj 3 odstotke, potem ko je že v ponedeljek izgubil 1,6 odstotka. Ameriški S&P 500 je zdrsnil za 2 odstotka proti najnižji ravni od decembra. Tržna pričakovanja o znižanju obrestnih mer Fed so se sesula, saj naraščajoče cene energentov grozijo s ponovnim zagonom inflacije. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da bo vojna trajala štiri do pet tednov, a priznal, da se lahko zavleče še dlje.
IEA zaenkrat ne načrtuje sprostitve strateških rezerv, a poudarja, da lahko na trg plasira dodatne količine, če bo treba. Ključno vprašanje ostaja, kako dolgo bodo motnje v ožini trajale in ali bodo azijski uvozniki, zlasti Kitajska, prisiljeni posegati po zalogah.
