Mednarodna agencija za energijo (IEA) je 12. novembra objavila World Energy Outlook 2025, poročilo, ki dramatično spreminja napoved prihodnosti nafte in plina. Po petih letih odsotnosti agencija vrača »scenarij trenutnih politik« (Current Policies Scenario – CPS), ki kaže, da bi lahko svetovno povpraševanje po nafti še naprej raslo vse do sredine stoletja.
Po scenariju CPS, ki analizira, kam vodijo trenutne politike brez dodatnih posegov, bi povpraševanje po nafti doseglo 113 milijonov sodčkov na dan do leta 2050 – rast trinajst odstotkov v primerjavi z letom 2024. Zemeljski plin kaže še bolj drastičen skok enaintridesetih odstotkov, medtem ko premog pade za petino sedanje porabe.
IEA je ta scenarij nazadnje uporabila leta 2019, da bi ga leta 2020 ukinila z obrazložitvijo, da je »težko si predstavljati« tako pot v sodobnih okoliščinah. Od takrat je agencija postavila poudarek na scenarije, usklajene s čisto energetsko tranzicijo in nacionalnimi zavezami do podnebnih ciljev. Zdaj, pet let pozneje, se scenarij vrača.
Počasneje električno, dlje fosilno
Ključni razlog za spremenjeno napoved je revidirana ocena širjenja električnih vozil. Medtem ko je IEA lani napovedovala, da bodo električna vozila predstavljala več kot petdeset odstotkov prodaje novih avtomobilov do leta 2035, nova ocena za ZDA bistveno zmanjšuje te projekcije. V scenariju CPS se delež električnih vozil v prodaji ustavi pri približno štiridesetih odstotkih po letu 2035, kar odpira prostor za nadaljevanje rasti povpraševanja po nafti prek petrokemije, letalstva in tovornega prometa.
V alternativnem »scenariju napovedanih politik« (Stated Policies Scenario – STEPS), ki obravnava napovedane, a ne nujno sprejete ukrepe, povpraševanje po nafti doseže vrhunec okoli leta 2030 na ravni stodva milijona sodčkov na dan, nato pa počasi upada. Vendar pa tudi v tem scenariju – za razliko od lanskih projekcij – povpraševanje po plinu še naprej raste v tridesetih letih, predvsem zaradi sprememb v politikah ZDA in nižjih cen plina.
Obdobje elektrike in umetne inteligence
Poseben dejavnik v novih projekcijah je nagel porast potreb po električni energiji, voden z umetno inteligenco in podatkovnimi centri. Svetovne naložbe v podatkovne centre se pričakujejo na ravni petsto osemdeset milijard dolarjev v letu 2025 – več kot letne naložbe v nafto po vsem svetu (petsto štirideset milijard dolarjev). Najvišje povpraševanje po elektriki naraste za približno štirideset odstotkov do leta 2035 v vseh scenarijih, predvsem zaradi hlajenja in digitalizacije.
Investicijske odločitve za nove projekte utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) so doživele nagel skok leta 2025. Po navedbah IEA bo do leta 2030 začelo obratovati okoli tristo milijard kubičnih metrov letne izvozne zmogljivosti LNG – povečanje petdesetih odstotkov v razpoložljivi ponudbi. V scenariju CPS svetovno tržišče LNG naraste s približno petsto šestdeset milijard kubičnih metrov leta 2024 na tisoč dvajset milijard kubičnih metrov do leta 2050, voden z rastočim povpraševanjem v energetskem sektorju zaradi podatkovnih centrov in umetne inteligence.
Podnebne posledice
Agencija eksplicitno opozarja, da scenarij CPS vodi k segrevanju za skoraj tri stopinje Celzija (2,9°C) do leta 2100. Scenarij STEPS drži segrevanje pri približno dveh in pol stopinjah. Vsi scenariji kažejo, da bo svet presegel prag ene in pol stopinje segrevanja – zavezo, ki jo je prevzelo več kot sto devetdeset držav na pariški podnebni konferenci leta 2015. Le v scenariju neto ničelnih emisij (Net Zero Emissions – NZE), ki predpostavlja agresiven prehod na nizkoemisijske tehnologije, segrevanje doseže vrhunec okoli leta 2050 pri približno ena celih šestinšestdeset stopinjah Celzija ter nato počasi upada, predvsem po zaslugi tehnologij za odstranjevanje ogljika iz ozračja.
Implikacije za Slovenijo
Za slovensko gospodarstvo, ki spada med energetsko najintenzivnejše v Evropski uniji, IEA-jina analiza nakazuje podaljšano obdobje izpostavljenosti volatilnosti cen fosilnih goriv. Upočasnjena globalna elektrifikacija v kombinaciji z nenehno rastjo povpraševanja po nafti in plinu ohranja strukturni pritisk na stroške energentov, kar neposredno vpliva na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog – od kemične industrije do predelovalne kovinske proizvodnje.
Tranzicijski položaj Slovenije na energetskih koridorjih med severno in južno Evropo odpira priložnosti za sodelovanje pri LNG infrastrukturi na severnem Jadranu, vendar dolgoročnejša odvisnost svetovnega gospodarstva od fosilnih goriv povečuje tveganja za stabilnost dobavnih verig. Za izvoznike, ki so izpostavljeni mednarodnim trgom, to pomeni, da diverzifikacija energetskih virov in naložbe v energetsko učinkovitost ostajajo ključni element strateškega načrtovanja ne glede na globalne trende. IEA-jino opozorilo o segrevanju skoraj treh stopinj v scenariju trenutnih politik dodatno poudarja ekonomske stroške odložene dekarbonizacije – od prilagajanja proizvodnih procesov do rastočih stroškov zavarovanja pred podnebnimi tveganji.
Politične napetosti in kritike
IEA poudarja, da so scenariji »raziskovanje možnih izidov pod različnimi nizi predpostavk« in da »niso napovedi«, skladno s svojo običajno metodologijo, ki predstavlja spekter možnih poti. Vendar odločitev, da se vrne scenarij CPS, prihaja po pritiskih iz ZDA, kjer je Trumpova administracija javno kritizirala nedavne projekcije IEA, ki so nakazovale, da bo povpraševanje po fosilnih gorivih doseglo vrhunec pred letom 2030. Pod Bidenovo administracijo je IEA napovedovala, da bo svetovno povpraševanje po nafti doseglo vrhunac v tem desetletju ter izjavila, da nadaljnje naložbe v nafto in plin niso potrebne, če želi svet doseči podnebne cilje.
Preberite več:
Podnebne skupine reagirajo ostro ter označujejo scenarij CPS kot kapitulacijo pred pritiski ameriške naftne industrije. Vendarle vrnitev scenarija, ki ga je agencija leta 2020 štela za »nemogoče si predstavljati«, ilustrira temeljno napetost med podnebnimi ambicijami in energetsko realnostjo v dobi geopolitičnih prelomov in tehnološke revolucije.
