Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes objavila načrt z desetimi ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po nafti. Če bi jih v celoti izvedla razvita gospodarstva, bi globalna poraba po oceni agencije upadla za 2,7 milijona sodov dnevno. Kot poroča Bloomberg, je agencija načrt poimenovala “meni možnosti za zaščito potrošnikov pred posledicami te krize”.
Cestni promet po podatkih IEA predstavlja okrog 45 odstotkov globalnega povpraševanja po nafti, zato je jedro predlogov usmerjeno vanj. Agencija predlaga delo od doma povsod, kjer je izvedljivo, saj bi tri dodatne dni dela na daljavo na teden po njenih izračunih zmanjšali porabo goriva posameznika za okrog 20 odstotkov. Načrt predvideva tudi znižanje največje dovoljene hitrosti na avtocestah za najmanj 10 kilometrov na uro, pogostejšo uporabo javnega prevoza in souporabo vozil.
Za velika mesta agencija predlaga rotacijo registrskih tablic, sistem, podoben omejitvam “sodo-liho” iz preteklosti, ki bi takoj zmanjšal število osebnih vozil. Med ukrepi so še preusmeritev utekočinjenega naftnega plina iz transporta v gospodinjsko kuho in spodbujanje električnega kuhanja.
Letalski promet predstavlja okrog 7 odstotkov globalnega povpraševanja po nafti. Kot poroča Euronews, IEA ocenjuje, da je mogoče poslovne lete kratkoročno zmanjšati za okrog 40 odstotkov brez izgube produktivnosti, saj jih nadomestijo spletna srečanja. Če bi podjetja široko sprejela ta pristop, bi se povpraševanje po letalskem gorivu zmanjšalo za 7 do 15 odstotkov. Za industrijo agencija predlaga zamenjavo utekočinjenega naftnega plina z drugimi surovinami, kjer je to tehnično izvedljivo.
Načrt dopolnjuje rekordno sprostitev 400 milijonov sodov nafte iz strateških rezerv, o kateri so se članice IEA dogovorile 11. marca. Po navedbah agencije gre za največjo skupno akcijo v njeni 52-letni zgodovini. IEA opozarja, da ta sprostitev ne zadošča za nadomestitev izpada, saj je pretok skozi Hormuško ožino, skozi katero navadno prehaja okrog 20 milijonov sodov nafte in naftnih derivatov dnevno, skoraj v celoti prekinjen. Vojna na Bližnjem vzhodu je po oceni agencije povzročila največjo motnjo na globalnem naftnem trgu v zgodovini.
Terminske pogodbe za nafto Brent z majsko dostavo so se v petek popoldne gibale okrog 110 dolarjev za sod, potem ko so v četrtkovem trgovanju za kratek čas presegle 119 dolarjev, kar je najvišja raven od leta 2022. Ameriška nafta WTI se je trgovala pri okrog 96 dolarjih. Evropski plinski indeks TTF je v petek odprl pri 68 evrih za megavatno uro, potem ko je prejšnji teden po iranskih napadih na katarski kompleks Ras Laffan dosegel 74 evrov, največ od januarja 2023. Po podatkih CNBC je izraelski premier Benjamin Netanjahu v četrtek dejal, da Izrael pomaga ZDA pri odpiranju Hormuške ožine in da bi se vojna utegnila končati prej, kot mnogi pričakujejo. Cena surove nafte je po njegovi izjavi za kratek čas upadla, a se je v petek ponovno okrepila.
Filipini in Pakistan sta za javne uslužbence že uvedla štiridnevni delovni teden, Šrilanka je zaprla javne urade ob sredah, Tajska in Vietnam spodbujata delo od doma. V Evropski uniji so voditelji na četrtkovem vrhu razpravljali o ukrepih za ublažitev cen energije. Italija je znižala trošarine na gorivo, Španija načrtuje znižanje davka na dodano vrednost na gorivo z 21 na 10 odstotkov. Izvršni direktor IEA Fatih Birol je ob objavi opozoril, da se bodo brez hitrega konca spopadov posledice za energetske trge in gospodarstva “le še zaostrovale”.
