Največji evropski sindikat IG Metall si ta teden prizadeva pridobiti večino v delavskem svetu Teslove gigafabrike v Grünheideu, približno 30 kilometrov jugovzhodno od Berlina. Na volitvah, ki potekajo v torek, sindikat upa osvojiti 19 od 37 mest v svetu, ki zastopa dobrih 10.000 zaposlenih. Pred dvema letoma je pri 39 mestih dobil 16.
Delavski svet je v Nemčiji zakonsko varovano telo, ki z vodstvom podjetja pogaja delovni čas, plače in pogoje zaposlitve. V avtomobilski industriji velja za nepogrešljiv steber socialne tržne ekonomije. V Teslovi edini evropski tovarni pa je postal bojišče dveh nezdružljivih modelov industrijskih odnosov: ameriškega pristopa, ki ga uteleša Elon Musk, in nemške tradicije soodločanja zaposlenih.
IG Metall trdi, da Tesla ne zagotavlja ustreznih delovnih pogojev in odpušča delavce brez zadostne zaščite, ter zahteva sklenitev kolektivne pogodbe. Teslova uprava odgovarja, da sindikat skrbi zgolj za lastno rast, izplačuje nadpovprečne plače in zavrača očitke o slabih razmerah. Musk je sindikat označil za oviro gospodarski rasti.
Napetosti so se zaostrile prejšnji mesec, ko je Tesla obtožila člana IG Metalla nezakonitega snemanja sestanka delavskega sveta. Sindikat obtožbe zanika, obe strani pa sta sprožili sodni postopek. Vlada zvezne dežele Brandenburg je posredovanje zavrnila in strani pozvala k samostojnemu dogovoru, pri čemer je napovedala, da bo Teslo spodbujala k sprejemu kolektivne pogodbe.
Sindikat je boj za večino v svetu opisal kot eksistenčno vprašanje pravic evropskih delavcev, Musk pa da namerava “razbiti sindikat”.
