Bližnjevzhodna vojna bo Mednarodni denarni sklad stala med 20 in 50 milijard dolarjev plačilnobilančne pomoči prizadetim državam, je v četrtek ob odprtju spomladanskega zasedanja v Washingtonu dejala generalna direktorica sklada Kristalina Georgieva. Spodnja meja bo veljala, če bo premirje zdržalo, zgornja pa, če se bodo sovražnosti nadaljevale.
Georgieva je v pripravljenem govoru, ki ga je po navedbah agencije AFP delila pred nastopom, opozorila, da bo IMF znižal napoved globalne rasti za leto 2026. Brez vojne bi sklad svojo januarsko projekcijo 3,3-odstotne rasti za letos in 3,2-odstotne za prihodnje leto rahlo zvišal. Zdaj jo bo znižal, in sicer v obsegu, ki ga bo razkril prihodnji teden. Sklad bo navzgor popravil tudi napoved globalne inflacije zaradi šoka naftnih cen in motenj v dobavnih verigah.
Vojna, ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskim napadom na Iran, je prizadela globalno ponudbo nafte za 13 odstotkov, potem ko je Teheran dejansko blokiral Hormuško ožino. Katarski kompleks Ras Laffan, ki proizvaja 93 odstotkov zalivskega utekočinjenega zemeljskega plina, je zaustavljen od 2. marca in bi po besedah Georgieve za polno vrnitev zmogljivosti potreboval od tri do pet let.
Georgievina ocena izhaja iz obstoječih obveznosti sklada. Pred vojno je imel IMF aktivnih programov za 140 milijard dolarjev, skupne zaveze pa so dosegle 245 milijard. Med majem 2024 in marcem 2025 je sklad po podatkih Bostonske univerze odobril več kot 36 milijard novih posojil. Pričakovani val zahtevkov za pomoč bi torej ta znesek več kot podvojil.
Svetovna banka je dan pred Georgievinim govorom ocenila, da je bližnjevzhodna regija brez Irana utrpela takojšen in resen gospodarski udarec. Regionalna rast se je upočasnila na 1,8 odstotka v letu 2026 s štirih odstotkov leto prej, torej za 2,4 odstotne točke manj od napovedi pred vojno. Voditelji IMF, Svetovne banke in Svetovnega programa za hrano so se v sredo v Washingtonu sestali in v skupni izjavi opozorili, da bodo strmi porasti cen nafte, plina in gnojil skupaj z logističnimi ovirami neizogibno vodili v dražjo hrano in večjo prehransko negotovost. Po ocenah IMF bo vojna ogrozila prehransko varnost najmanj 45 milijonov ljudi.
Georgieva je posebej opozorila na asimetrične učinke krize. Države z nizkimi dohodki, ki uvažajo energijo in imajo omejen fiskalni prostor, bodo prizadete veliko bolj kot druge. Pozvala je vse države, naj zavrnejo enostranske ukrepe, izvozne omejitve in cenovno regulacijo, ki lahko dodatno destabilizirajo globalne razmere. Centralne banke naj po njenih besedah odločno ukrepajo z dvigi obrestnih mer, če se inflacijska pričakovanja začnejo oddaljevati od sidra.
Ločeno je svojo pomoč napovedala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. EBRD bo leta 2026 v gospodarstvih, prizadetih zaradi bližnjevzhodnega konflikta, razporedila pet milijard evrov oziroma 5,9 milijarde dolarjev, je banka sporočila v četrtek. Sredstva bodo usmerjena v Irak, Jordanijo, Libanon, Zahodni breg in Gazo ter v sosednja gospodarstva, med njimi Egipt, Turčijo, Armenijo in Azerbajdžan. Predsednica EBRD Odile Renaud-Basso je dejala, da banka v času naraščajoče negotovosti nastopa tam, od koder se drugi umikajo. Od začetka delovanja v južnem in vzhodnem Sredozemlju leta 2012 je EBRD v regiji financirala 489 projektov v skupni vrednosti več kot 26,5 milijarde evrov.
Spomladansko zasedanje IMF in Svetovne banke, ki v Washington privablja finančne ministre in guvernerje centralnih bank z vsega sveta, se bo uradno začelo prihodnji teden. V ponedeljek bo zasedala tudi skupna koordinacijska skupina IMF in Svetovne banke za reševanje energetskih tržnih posledic vojne.
