IMF Slovenijo poziva k varčevanju: deficit bi moral pasti na 0,5 odstotka

Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji še enkrat znižal napoved gospodarske rasti in hkrati poslal jasen signal: potrebna je fiskalna konsolidacija. Letos naj bi BDP zrastel za 0,8 odstotka, tri desetinke manj od oktobrske napovedi, za prihodnje leto pa 2,2 odstotka, za leto 2027 pa 2,3 odstotka.

Napoved je del zaključnega poročila misije IMF, ki je v Ljubljani potekala od 5. do 18. novembra. Ekipo pod vodstvom Huidana Lina so sestavljali Hassan Adan, Kue-Peng Chuah in Dmitriy Kovtun. Srečali so se z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, namestnikom guvernerja Banke Slovenije Primožem Dolencem in člani uprave Banke Slovenije, drugimi visokimi funkcionarji, Odborom za finance Državnega zbora ter predstavniki zasebnega sektorja, bank in sindikatov.

Vir: IMF. Napovedi gospodarske rasti za Slovenijo v odstotkih.

Po krčenju v prvem četrtletju je gospodarstvo zraslo v drugem in tretjem. Naprej naj bi rast okrepilo izboljšano zaupanje vlagateljev in večje izvozno povpraševanje, javne naložbe naj bi ostale močne, rastoči dohodki pa naj bi še naprej podpirali zasebno potrošnjo. Srednjeročno naj bi se rast stabilizirala pri 2,1 odstotka. Inflacija naj bi se postopoma znižala na okoli dva odstotka do leta 2030.

Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol zaradi povečane svetovne negotovosti. Zaostreni trgovinski ukrepi in dolgotrajna negotovost bi lahko oslabili povpraševanje po izvozu, zmanjšali zaupanje in upočasnili naložbe. Višje uvozne cene bi lahko upočasnile dezinflacijo in znižale realne dohodke. Doma bi lahko rast upočasnile zamude pri ključnih investicijskih projektih ali strukturnih reformah ter hitrejša rast plač od produktivnosti dela.

IMF v poročilu ugotavlja, da proračun za leto 2026 sicer ustrezno podpira rast, a je prostor za zmanjšanje tekočih izdatkov. Slovenija načrtuje deficit 2,8 odstotka BDP v letu 2026. Sklad priporoča postopno zmanjšanje na okoli 0,5 odstotka do leta 2030, kar bi zahtevalo ukrepe v višini približno dveh odstotkov BDP.

Vir: IMF. Fiskalni scenariji za Slovenijo.

Srednjeročno se Slovenija sooča s pritiski na izdatke. Poleg naraščajočih stroškov za pokojnine in zdravstvo zaradi staranja prebivalstva bo javni sektor čelil novim potrebam, vključno z obrambo ter zelenim in digitalnim prehodom. Brez ukrepov bo javni dolg ostal pri približno 65 odstotkih BDP do leta 2030.

Na strani prihodkov sklad predlaga poenostavitev strukture DDV, zmanjšanje osebnih davčnih olajšav ter reformo davka na nepremičnine. Reforma davka na nepremičnine bi lahko prinesla občutne prihodke. Hkrati bi bilo treba zmanjšati visoko davčno obremenitev dela, kar bi davčni sistem naredilo bolj naklonjeno rasti.

Na strani odhodkov se priporočila osredotočajo na zmanjšanje neučinkovitosti – z digitalizacijo, zunanjim izvajanjem storitev, ki jih lahko zasebni sektor zagotovi ceneje, ter analizo porabe. Nedavna reforma plač v javnem sektorju in nova božičnica sta občutno dvignila stroške plač, zato bodo redni pregledi ključni za njihovo obvladovanje.

IMF priznava, da so se slovenske oblasti lotile pomembnih reform za obravnavo izzivov staranja prebivalstva. Izvajanje pokojninske reforme iz leta 2025 bo ključno za vzdržnost javnega pokojninskega sistema. Reforma dviga upokojitveno starost, povečuje težo inflacije pri usklajevanju pokojnin in podaljšuje prispevne dobe, s čimer stabilizira dolgoročne stroške pokojnin. Če bi se demografski pritiski zaostrili, bi bile potrebne dodatne reforme – povezava upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo in nižja nadomestila.

Slovenski bančni sistem ostaja odporen, a finančna tveganja so se od lanske misije nekoliko povečala. Kreditna tveganja so narasla pri nekaterih izvozno usmerjenih proizvajalcih, čeprav jih omilujejo močan kapital in dobiček bank. Stresni testi Banke Slovenije kažejo, da bi bančni sistem prestal neugodne scenarije, a šibkejše gospodarstvo bi lahko prizadelo dobičke podjetij in povečalo pritisk na visoko zadolžene posojilojemalce.

Makroprudencialna politika je ustrezna. Leta 2023 je Banka Slovenije povečala zahtevo za proticiklični kapitalski blažilnik in ob umikanju tveganj na trgu nepremičnin znižala sektorski blažilnik za kredite za nakup nepremičnin. Oba ukrepa začneta veljati januarja 2025. Ukrepi ustrezno uravnotežujejo finančno stabilnost z zagotavljanjem kreditov. Iztek davka na bančna sredstva, kot je načrtovano, bo pomagal ohraniti kapitalske blažilnike.

Za dvig dolgoročne rasti so potrebne celovite strukturne reforme. Vztrajni primanjkljaj usposobljenih delavcev, obremenjujoči upravni postopki, razdrobljenost inovacijskega ekosistema in omejen dostop do financiranja za mlade in inovativne firme zavirajo naložbe – zlasti v neopredmetena sredstva, ključni gonilnik inovacij in rasti produktivnosti.

Potrebni so nadaljnji napori za usklajevanje izobraževanja s potrebami trga, širitev poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter vključevanje priseljencev. Odprava stanovanjskih ovir – poenostavitev prostorskega načrtovanja in spodbujanje dolgoročnega najemnega trga s standardiziranimi najemnimi pogodbami – bi lahko okrepila mobilnost delovne sile, zlasti za mlade delavce.

Načrti vlade za prenovo upravnih postopkov z uporabo novih tehnologij in umetne inteligence so dobrodošli. Poenostavitev postopkov za gradbena dovoljenja bi lahko pospešilo zasebne in javne projekte. Nadaljnja deregulacija strokovnih storitev bi povečala konkurenco in znižala stroške storitev.

Krepitev inovacijskega ekosistema je mogoče doseči z večjim financiranjem skupnih raziskav in razvoja ter poglabljanjem inovacijskih grozdov, ki povezujejo akademijo, mednarodna podjetja in mala ter srednja podjetja.

Razširitev dostopa do financiranja za mlade in inovativne firme je ključna. Lansiranje individualnih investicijskih računov marca 2026 bo pomagalo zagotoviti več kapitala. Javna podpora tveganemu kapitalu naj dopolnjuje in spodbuja zasebne vlagatelje ter naj se praviloma izvaja na komercialnih pogojih.

Razlika med načrtovanim deficitom in priporočilom sklada predstavlja več kot dve odstotni točki BDP – v absolutnih številkah gre za več kot milijardo evrov letno. To pomeni, da bo Slovenija morala v naslednjih petih letih najti kombinacijo višjih prihodkov in nižjih odhodkov v tej višini, če želi slediti navodilom iz Washingtona. Alternativa je vztrajanje pri sedanjem načrtu, kar pa bi pomenilo višji javni dolg in manjšo sposobnost države, da se odzove na prihodnje šoke.

Za državljane bodo posledice vidne neposredno. Če vlada izbere pot varčevanja, lahko to pomeni višje davke – IMF konkretno omenja DDV in davek na nepremičnine – ali nižjo rast plač v javnem sektorju, kjer je nedavna reforma že dvignila stroške. Če pa se varčevanje ne izvede, bodo prihodnje vlade soočene z manjšim manevrskim prostorom za pomoč ob gospodarskih krizah ali naravnih nesrečah, kot so bile lanskoletne poplave. Pokojninska reforma iz letošnjega leta že zvišuje upokojitveno starost in zmanjšuje težo plač pri usklajevanju pokojnin – IMF pa opozarja, da to morda ne bo dovolj.