Posledice carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljajo tveganje za povečanje javnega dolga po svetu na ravni, ki jih ni bilo vse od konca druge svetovne vojne, je izjavil najvišji uradnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pristojen za fiskalno politiko.
Direktor fiskalnega oddelka IMF Vitor Gaspar je povedal, da v tem trenutku najmanj ugoden scenarij predvideva rast svetovnega javnega dolga z 92,3 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) na 117 odstotkov do konca leta 2027, pri čemer bi se ta napoved lahko celo izkazala za preveč optimistično, če se bodo trgovinske napetosti nadaljevale.
“Letos je negotovost močno narasla, trgovinske in geopolitične napetosti so se zaostrile, finančni pogoji so se zaostrili, volatilnost na finančnih trgih se je povečala in pritisk na porabo se je okrepil,” je Gaspar povedal za Financial Times.
Raven svetovnega javnega dolga bi bila najvišja od konca druge svetovne vojne. Leta 1946 je namreč znašala 150 odstotkov svetovnega BDP, nato pa je v 50. in 60. letih močno upadla.
Večina Trumpovih recipročnih carin je trenutno v mirovanju, medtem ko potekajo prizadevanja za sklenitev trgovinskih sporazumov, ki bi zmanjšali te obremenitve.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je ta teden izjavil, da trgovinska vojna s Kitajsko ni vzdržna. ZDA so uvedle carine v višini 145 odstotkov na kitajske izdelke, Kitajska pa je na uvoz iz Amerike odgovorila s carinami v višini 125 odstotkov.
Po Gasparjevem bi morale države podvojiti prizadevanja za ureditev svojih javnofinančnih razmer.
Preberite več:
Po napovedi IMF se bo v državah, ki ustvarijo 75 odstotkov svetovnega BDP, breme dolga letos povečalo. To vključuje ZDA, Kitajsko, Nemčijo, Francijo, Italijo in Združeno kraljestvo.
Gaspar pa je pozdravil nemško odločitev o omilitvi fiskalnega pravila za namen vlaganja v infrastrukturo, saj gre za državo z bistveno nižjo ravnjo javnega dolga v primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi.
