Indeks zaupanja vlagateljev v srednji Evropi pri 135 točkah, kar 56 odstotkov jih pričakuje rast poslov

Latvijsko kmetijsko podjetje prevzame britanskega proizvajalca jajc. Romunska skupina za industrijska vrata kupi nizozemskega konkurenta. Češki potovalni portal se po sedmih letih v lasti britanske družbe vrne v domače roke. Tri zgodbe iz zadnjega polletja, ki povedo več kot kateri koli indeks: srednjeevropski zasebni kapital ni več zgolj prejemnik naložb, temveč vse pogosteje kupuje po zahodni Evropi.

Ta premik potrjuje 46. izdaja polletne ankete Deloitte Central Europe med vlagatelji zasebnega lastniškega kapitala v regiji. Indeks zaupanja je pri 135 točkah, občutno nad dolgoletnim povprečjem 116 točk, delež anketirancev, ki pričakujejo rast transakcijske aktivnosti v letu 2026, pa je poskočil z 28 na 56 odstotkov. Upad poslov predvideva zgolj osem odstotkov vprašanih. Za primerjavo, še poleti 2022 je rast pričakovalo slabih šest odstotkov.

Številke v tabeli povzemajo rezultate po vseh kategorijah ankete in ponazarjajo širino premika. V praktično vsakem segmentu — od gospodarskih pričakovanj do razpoložljivosti dolžniškega financiranja — se je razpoloženje znatno izboljšalo. Izjema je le velikost transakcij, kjer tretjina anketirancev sicer napoveduje rast, a je delež za štiri odstotne točke nižji kot poleti.

Gospodarstvo in dolg poganjata optimizem

Za optimizmom stojijo konkretne predpostavke. Skoraj polovica vprašanih (46 odstotkov) računa z izboljšanjem gospodarskih razmer v regiji, kar dvakrat več kot v prvi polovici leta 2025. Srednjeevropska gospodarstva pri tem rastejo hitreje od povprečja Evropske unije. Po podatkih Deloitta je Poljska, največje gospodarstvo regije, v letu 2025 zabeležila 3,2-odstotno rast BDP, v letu 2026 pa naj bi dosegla 3,5 odstotka. Rast BDP v EU je za leto 2026 napovedana pri 1,8 odstotka.

Razpoložljivost dolžniškega kapitala se krepi v tretjem zaporednem polletju. Kar 51 odstotkov anketirancev predvideva večjo ponudbo posojil za prevzeme. Deloitte ugotavlja, da na srednjeevropski trg vse bolj vstopajo globalni kreditni skladi, kot sta Ares in Kartesia, ki se pridružujejo lokalnim ponudnikom, kot je Accession Capital Partners. Raste tudi obseg posojil v evrih, celo v državah, ki imajo lastno valuto, kot sta Poljska in Češka.

Več kot polovica anketirancev (53 odstotkov) ocenjuje, da se bo donosnost poslov izboljšala. Tak delež anketa v preteklih izdajah ni beležila, kar nakazuje, da vlagatelji ne pričakujejo le več poslov, temveč tudi boljše pogoje za ustvarjanje vrednosti v prevzetih podjetjih.

“Zelo nas veseli, da zaupanje med vlagatelji v srednjeevropski regiji ostaja visoko in naprej raste. To odraža njihove izkušnje z gradnjo podjetij skozi različne gospodarske cikle in sposobnost prepoznavanja priložnosti,” je ob objavi povedal Jan Vomáčka, partner Deloitta in vodja za zasebni lastniški kapital v srednji Evropi.

Srednjeevropska podjetja kupujejo po zahodni Evropi

Poročilo izpostavlja trend, ki ga Deloitte imenuje “obrnjena globalizacija”. Podjetja iz srednje Evrope, podprta s kapitalom zasebnih skladov, čedalje pogosteje prevzemajo družbe v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Latvijski Agrova je s podporo sklada Accession Capital Partners kupil britanskega Sunrise Eggs, romunska skupina EMI, ki jo podpirata sklada Innova in Morphosis Capital, pa je prevzela nizozemski Damm Deurentechniek. Češki Genesis Capital je odkupil potovalno platformo Slevomat, ki je od leta 2017 delovala pod okriljem britanskega Secret Escapes Group.

Po navedbah Deloitta ta trend potrjuje uspešno konvergenco srednje Evrope z zahodnoevropskim standardom — in finančno moč, ki jo zasebni skladi ponujajo svojim portfeljskim podjetjem.

V regiji se krepijo tudi skladi sami. Baltski Invalda INVL je zaprl sklad v obsegu 410 milijonov evrov, kar je največji sklad v zgodovini baltske regije. Romunski Morphosis Capital je zaprl drugi sklad pri 130 milijonih evrov, šestkrat več od prvotnega. MidEuropa naj bi po navedbah Deloitta zbirala sredstva za šesti sklad v ciljnem obsegu 800 milijonov evrov.

Eno izmed odmevnejših prodaj v letu 2025 je izpeljal sklad Abris Capital Partners, ki je po več kot desetletju partnerstva prodal češki Aures Holding — enega največjih evropskih prodajalcev rabljenih vozil z 1,25 milijarde evrov prihodkov in 3.000 zaposlenimi — investicijski družbi EP, ki stoji za češkim milijarderjem Danielom Křetínskim.

Slovenija ob tej anketi ponuja zanimiv primer nasprotij. Po eni strani je Banka Slovenije junija 2025 znižala napoved gospodarske rasti za leto 2025 na 1,3 odstotka, potem ko se je BDP v prvem četrtletju skrčil za 0,8 odstotka. Za leti 2026 in 2027 Banka Slovenije napoveduje po 2,4-odstotno rast, kar je pod tempom nekaterih drugih srednjeevropskih gospodarstev.

Po drugi strani pa je bil SBITOP v letu 2025 eden od najdonosnejših evropskih indeksov, s skoraj 58-odstotnim donosom, ki presega tako MSCI World kot Stoxx Europe 600.

Transakcijsko okolje v Sloveniji ostaja specifično. Po analizi Chambers and Partners je zasebni lastniški kapital v državi vse bolj prisoten. Sklad ALFI je bil med najvidnejšimi akterji, s prevzemi Merkurja, Sportine in konsolidacijo veterinarskih ambulant. V telekomunikacijah je Telemach (skupina United Group) leta 2024 prevzel ponudnika širokopasovnega dostopa T-2, savdski TAWAL pa je v okviru 1,2-milijardnega regionalnega posla prevzel stolpno infrastrukturo United Group, pri čemer je bil slovenski del ocenjen na okrog 202 milijona evrov.

Večina transakcij v Sloveniji poteka med družbami z omejeno odgovornostjo. Ljubljanska borza ostaja majhna, kapitalski trg pa po oceni Chambers and Partners za mala in srednja podjetja ni realna alternativa bankovnemu financiranju. Prav ta vrzel ustvarja prostor za zasebni kapital.

Za slovenskega lastnika podjetja, ki razmišlja o prodaji ali partnerski naložbi, so v anketi trije ključni podatki.

Prvi zadeva cene. Skoraj dve tretjini anketirancev (64 odstotkov) ocenjujeta, da so se cenovna pričakovanja prodajalcev v drugi polovici leta 2025 stabilizirala. A 17 odstotkov jih v letu 2026 pričakuje rast cen, kar je več kot poleti. To nakazuje, da je okno za prodajo ugodno, a se ne bo nujno širilo.

Drugi je tekma za prevzeme. Kar 61 odstotkov vlagateljev meni, da bo najhujša konkurenca pri prevzemih tržnih voditeljev, sledijo srednja rastoča podjetja (31 odstotkov). Zanimanje za startupe ostaja nizko, pri osmih odstotkih. Za lastnika uveljavljenega slovenskega podjetja z vodilnim tržnim položajem je to ugodna popotnica.

Tretji pa je izkušnja s pandemijo. Anketa prvič osvetli, kako so se obnesle naložbe, sklenjene v času koronske krize. Kar tretjina anketirancev priznava, da so te naložbe prinesle slabše rezultate od pričakovanih, 49 odstotkov jih ocenjuje kot pričakovane, 18 odstotkov pa kot boljše. To je opomin, da visoko zaupanje ni jamstvo za dobre izide — in da je skrbna presoja vedno na mestu.

Vpliv ameriške fiskalne politike in pogled naprej

Anketa obravnava tudi učinek pogostih sprememb ameriške fiskalne politike na portfelje v regiji. Kar 39 odstotkov vlagateljev poroča, da te spremembe vplivajo na njihove sklade in naložbe. Večina (61 odstotkov) sicer računa, da se bodo razmere umirile in prinesle več predvidljivosti, a delež zaskrbljenih ni zanemarljiv.

Globalno je vrednost transakcij zasebnega lastniškega kapitala po podatkih PwC v letu 2025 dosegla skoraj dva bilijona dolarjev, občutna rast v primerjavi z 1,6 bilijona leto prej. Število poslov pri tem ni znatno naraslo, kar pomeni, da se kapital seli v večje, skrbneje izbrane naložbe.

Za slovensko gospodarstvo anketa pušča odprto vprašanje. Regija privlači vse več kapitala, skladi so rekordno veliki, apetit po prevzemih raste. Ali bodo ta sredstva našla pot tudi do slovenskih podjetij — ali pa bo Slovenija ostala na obrobju srednjeevropskega naložbenega prostora?