S 5. marcem 2026 bodo v Sloveniji začeli delovati individualni naložbeni računi, tako imenovani INR. Gre za nov instrument dolgoročnega vlaganja na kapitalskem trgu, namenjen fizičnim osebam, ki so davčni rezidenti Slovenije.
Ključna posebnost je davčna obravnava. Dokler vlagatelj sredstev ne izplača na svoj transakcijski račun, dohodnine ne plača. Ob izplačilu velja 15-odstotna stopnja, pri čemer je prvo izplačilo po 15 letih v celoti oproščeno davka. Država tako spodbuja dolgoročno varčevanje, vlagatelje pa imajo nov davčno optimiziran okvir.
Kako odpreti INR in kdo ga lahko ima?
INR bo mogoče odpreti s pogodbo pri ponudniku, ki bo vpisan v register pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev. To bodo banke, družbe za upravljanje in borznoposredniške družbe.
Pomembne omejitve:
- posameznik lahko INR odpre le enkrat v življenju,
- hkrati je lahko odprt le en INR,
- račun ni prenosljiv na drugo osebo,
- skupno lastništvo ni dovoljeno.
Dovoljen pa je prenos računa k drugemu ponudniku. Ponudnik mora vlagatelju pred podpisom pogodbe zagotoviti jasne informacije o stroških, davčni obravnavi in naboru finančnih instrumentov.
Koliko lahko vplačamo?
Struktura računa je dvodelna. Na osnovni podračun je v prvem letu mogoče vplačati do 20.000 evrov, nato pa vsako leto do 5.000 evrov. Posebni podračun omogoča dodatnih 5.000 evrov letnih vplačil, vendar izključno za naložbe v slovenske finančne instrumente.
Skupna vsota vseh vplačil je omejena na 150.000 evrov. Rast vrednosti naložb ni omejena, kar pomeni, da je INR primarno namenjen dolgoročnemu investiranju in ne kratkoročnemu trgovanju.
Samostojno upravljanje ali upravljanje s strani ponudnika
Vlagatelj lahko sam upravlja sredstva in oddaja naročila za nakup ali prodajo, ali pa upravljanje prepusti ponudniku v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Gre za pomembno razliko, saj bodo stroški upravljanja vplivali na končni donos.
Ključna prednost je davčni odlog
Največja prednost INR je davčni režim. Dobički se ne obdavčijo sproti, temveč šele ob izplačilu.
Po 15 letih od odprtja je prvo izplačilo v celoti oproščeno davka. To ustvarja jasen signal, da gre za dolgoročni investicijski produkt, primerljiv z varčevalnimi shemami v nekaterih drugih državah EU.
Skepsa vlagateljev: davčni benefit ali dodatni nadzor
Del vlagateljske javnosti uvedbo individualnih naložbenih računov spremlja z izrazito mero skepse. V razpravah se pojavlja več ponavljajočih se argumentov.
Prvi pomislek se nanaša na dejanski davčni učinek. Kritiki opozarjajo, da lahko fizična oseba z ustanovitvijo d.o.o. doseže relativno nizko efektivno obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov, zlasti ob izpolnjevanju pogojev za udeležbo pri dobičku po ZDDPO-2. Ob tem izpostavljajo tudi možnost dolgoročnega davčnega načrtovanja, vključno s prenosom premoženja po več letih.
Na to se navezuje protiargument, da znižana davčna osnova oziroma ugodnejša obravnava pri pravnih osebah ne velja avtomatično za vse. Pri kapitalskih dobičkih so za nižjo efektivno obdavčitev potrebni dodatni pogoji, med drugim minimalni lastniški delež, ki za male portfeljske vlagatelje pogosto ni dosegljiv.
Vprašanje nadzora in davčna konkurenčnost
Nekateri vlagatelji menijo, da INR pomeni centraliziran in popolnoma transparenten vpogled države v portfelj posameznika, medtem ko naj bi pri klasičnem trgovalnem računu ali vlaganju prek pravne osebe obstajala večja fleksibilnost. Nasprotno stališče enega od komentatorjev pa je, da so tudi obstoječi trgovalni računi že danes predmet poročanja in davčnega nadzora, zato INR z vidika transparentnosti ne uvaja bistveno novega režima, temveč predvsem drugačen davčni okvir.
Preberite več:
Tretja dilema je primerjalna davčna konkurenčnost. Del komentatorjev meni, da bi bila za razvoj kapitalskega trga učinkovitejša širša reforma obdavčitve kapitalskih dobičkov, po vzoru nekaterih drugih držav, namesto uvedbe ločenega produkta z omejitvami letnih vplačil.
