Vojna na Bližnjem vzhodu je dala evropskim kritikom ogljičnega trga argument, ki so ga že dolgo iskali. Ker je zaprtje Hormuške ožine potisnilo cene energije navzgor, frakcija držav članic in energetsko intenzivnih industrij s podvojeno silo pritiska na Bruselj, naj zamrzne cene ogljika, podaljša brezplačne kvote in celovito prenovi mehanizem, ki je od leta 2005 stal v središču evropske podnebne politike. Evropska komisija je vprašanje obravnavala minuli teden. Vrh voditeljev vlad, posvečen konkurenčnosti EU, bo 19. marca v Bruslju.
Cena ogljika je januarja dosegla rekordnih 88 evrov za tono; ko je nemški kancler Friedrich Merz pozval k reviziji mehanizma, je cena takoj upadla. Danes se giblje med 60 in 80 evri, analitiki pa do leta 2027 napovedujejo preseganje meje 100 evrov. V sistem je zajetih več kot 11.000 industrijskih naprav, skupaj odgovornih za okrog 40 odstotkov evropskih emisij CO2. Za jeklarne, cementarne in kemično industrijo so to stroški, ki jih konkurenti zunaj EU ne poznajo. Cene elektrike v EU so povprečno dvakrat višje kot v Združenih državah Amerike.
Frondo vodijo Poljska, Češka in Italija. Rim je šel najdlje in poziva k začasni ustavitvi trga, njegovi celoviti prenovi ter reformi trga z električno energijo, katerega cene sledijo ceni plina. Nemčija niha. Merz je javno pozval k reviziji, a Berlin radikalnih zahtev ni podprl, medtem ko tamkajšnja kemična industrija ETS napada med bolj glasnimi kritiki. Na drugi strani so skandinavske države in Španija, prepričane, da prav ogljična cena poganja naložbe v zeleno preobrazbo.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen se zavzema za ohranitev sistema. Emisije v zajetih sektorjih so od leta 2005 upadle za 39 odstotkov, gospodarska rast teh sektorjev pa je v enakem obdobju znašala 71 odstotkov. Emmanuel Macron je posvaril, da bi opustitev podnebnih ciljev v imenu konkurenčnosti pomenila “strateško napako,” a priznal, da cena ogljika “močno bremeni” energetsko intenzivne države Srednje in Vzhodne Evrope. Ekonomist Marc Baudry, specialist za podnebno ekonomijo, pričakuje, da bo von der Leyenova sistem obranila, ker bi njegova razgradnja kaznovala industrije, ki so v prenovo že vložile kapital. Za resnično žrtev ima razširitev ETS na cestni promet in ogrevanje stavb, ki je bila prestavljena z leta 2027 na 2028 in ki bi po mnenju diplomatov in analitikov tokrat morda doživela dokončni pogreb.
Slovenija je leta 2024 iz Modernizacijskega sklada, ki ga financirajo prihodki od dražb ogljičnih kvot, prejela 19,7 milijona evrov in ta sredstva usmerila v železniško infrastrukturo ter kolesarske poti. Hrvaška je iz istega sklada prejela 170 milijonov evrov za projekte obnovljive energije. Kljub temu je Slovenija leta 2025 so-podpisala pismo za omilitev razširitve ETS na stavbe in cestni promet — leta 2023 je kot edina država iz Srednje in Vzhodne Evrope podprla ambicioznejši podnebni cilj EU za leto 2040. Hrvaška je v sistem vključena z 42 industrijskimi napravami in tremi operaterji letal, kar zajema okrog 30 odstotkov njenih skupnih emisij.
Januarski Brueglov dokument, ki sta ga podpisala Tara Mramor in Simone Tagliapietra, trdi, da je ETS evropski industriji bolj v korist kot v breme in da bi oslabitev sistema škodila zgodnjim vlagateljem v dekarbonizacijo. Komisija bo pred marčevskim vrhom predložila prilagoditvene ukrepe, med katerimi so zamrznitev referenčnih vrednosti za brezplačne kvote, pogojno nadaljevanje brezplačnih dodelitev in spremembe mehanizma stabilizacije trga. Od letošnjega 1. januarja je v polni veljavi tudi mehanizem za prilagajanje ogljika na mejah, ki uvoznike jekla, aluminija, cementa in vodika zavezuje k nakupu ogljičnih certifikatov. Sistem, ki je nastajal dve desetletji, bo 19. marca prestal resnejši politični test kot kadar koli prej.
En odgovor
Cene elektrike v EU so povprečno dvakrat višje kot v Združenih državah Amerike. To je zgovoren podatek.