Letna rast cen življenjskih potrebščin je februarja dosegla 2,9 %, kar je 0,3 odstotne točke več kot januarja. Mesečna inflacija je znašala 0,6 %. Na prvi pogled stabilizacija pod 3 %. Struktura rasti cen pa kaže, da cenovni pritisk ostaja razpršen in v določenih segmentih izrazit.
Storitve so se v enem letu podražile za 3,2 %, blago za 2,8 %. Pri harmoniziranem indeksu, ki je primerljiv z državami evroobmočja, je bila rast cen 2,8-odstotna. Slovenija tako ostaja nad januarskim povprečjem EMU, ki je znašalo 1,7 %.
Stanovanjski stroški ustvarijo skoraj polovico inflacije
Največji prispevek k letni inflaciji so znova ustvarili stanovanjski stroški. Cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva so se zvišale za 10,7 % in k skupni inflaciji prispevale 1,3 odstotne točke. Skoraj polovico celotne letne rasti cen tako generira en sam segment. Posledično so za podjetja višji stroški najemnin, energentov in obratovanja, kar se postopno preliva v cene izdelkov in storitev.
Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za 3,6 % in prispevale 0,7 odstotne točke. Zdravstvo je dražje za 6,1 %, alkoholne pijače in tobak za 5,6 %. Gre za segmente, kjer je cenovna elastičnost nizka in kjer potrošnik izdatkov težje prilagodi.
Cene storitev rastejo hitreje od cen blaga
Pri harmoniziranem indeksu je razlika še izrazitejša. Storitve so dražje za 3,9 %, blago pa za 2,2 %. To je pomembno z vidika monetarne politike. Inflacija v storitvah je tesno povezana z rastjo plač in stroškov dela. Ob dvigu minimalne plače na 1.482 evrov bruto ostaja pritisk na marže v dejavnostih z visoko delovno intenzivnostjo.
Podjetja v storitvenem sektorju bodo zato tudi v letu 2026 težje zniževala cene, saj stroški tega ne dopuščajo.
Prevoz ublažil del cenovnega pritiska
Cene v skupini prevoz so se na letni ravni znižale za 2,3 % in inflacijo ublažile za 0,4 odstotne točke. To je trenutno eden redkih segmentov, ki je deflacijski. Videli pa bomo, ali gre za trajnejši trend ali zgolj za začasen učinek gibanja cen goriv.
Na mesečni ravni so k 0,6-odstotni inflaciji največ prispevali počitniški paketi, ki so se podražili za 4,2 %. Opazne so tudi podražitve trdnih goriv, zavarovanj in goriv za osebna vozila. Večjih pocenitev februarja ni bilo.
Struktura inflacije, februar 2026
| Skupina | Letna rast (%) | Prispevek k inflaciji (o.t.) | Ekonomski pomen |
| Skupaj | 2,9 | 2,9 | Zmerna, a nad januarsko ravnjo |
| Stanovanja, energija, goriva | 10,7 | 1,3 | Glavni stroškovni pritisk za gospodinjstva in podjetja |
| Hrana in brezalkoholne pijače | 3,6 | 0,7 | Vpliv na razpoložljivi dohodek in potrošnjo |
| Zdravstvo | 6,1 | 0,3 | Strukturno draženje storitev |
| Alkohol in tobak | 5,6 | 0,3 | Delno posledica davčnih politik |
| Prevoz | -2,3 | -0,4 | Edini večji blažilec inflacije |
| Storitve (skupaj) | 3,2 | — | Pritisk zaradi rasti plač |
| Blago (skupaj) | 2,8 | — | Umirjanje v primerjavi s storitvami |
| Harmonizirana inflacija (HICP) | 2,8 | — | Nad januarskim povprečjem EMU |
Kaj to pomeni za obrestne mere in podjetja?
Harmonizirana inflacija pri 2,8 % pomeni, da Slovenija ostaja nad ciljem stabilnosti cen. Če se storitvena inflacija ne umiri, bo prostor za agresivno znižanje obrestnih mer omejen.
Za podjetja to pomeni nadaljevanje okolja dražjega financiranja in previdnejše investicijske odločitve. Ob kombinaciji višjih stroškov energije, dela in regulative bo leto 2026 zahtevalo dodatno optimizacijo poslovnih modelov.
Preberite več:
Inflacija sicer ni več dvomestna, kot pred dvema letoma, vendar struktura rasti cen kaže, da cenovni pritisk ostaja razpršen in vztrajen.
