V avgustu 2025 so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji povečale za 3,0 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je občutno višja rast kot v avgustu preteklega leta, ko je bila inflacija zabeležena pri 0,9 odstotka. Na mesečni ravni pa so cene ostale praktično nespremenjene, kar pomeni, da so se povprečne cene v primerjavi z julijem zadržale na enaki ravni, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Glavni razlog za rast cen je podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, katerih cena je na letni ravni narasla za kar 7,6 odstotka. Ta skupina je prispevala največ k skupni inflaciji, in sicer 1,4 odstotne točke. Sledijo ji oblačila in obutev, katerih cena je skočila za 6,9 odstotka, in storitve v restavracijah ter hotelih, kjer so cene poskočile za 5,1 odstotka. Obe zadnji skupini sta skupaj k inflaciji prispevali po 0,4 odstotne točke.
Če razdelimo cene glede na vrsto blaga in storitev, so se storitve v povprečju podražile za 3,1%, blago pa za 3,0%. Med blagom je poltrajno blago podražilo za 5,2%, blago dnevne porabe za 3,2%, trajno blago pa le za 0,3%.
Na mesečni ravni nekaj premikov, brez sprememb v povprečju
Kljub letni rasti cen so se v avgustu mesečne spremembe gibale bolj zadržano. Počitniški paketi so podražili za 1,1%, hrana pa za 0,3%, kar je občutno vplivalo na rast cen posameznih skupin. Po drugi strani so pocenitve obutve za 5,7% in proizvodov ter storitev za osebna vozila za 1,3% te podražitve skoraj izničile, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo inflacije med državami članicam EUi, je v avgustu prav tako dosegel 3,0-odstotno rast na letni ravni. V Sloveniji je ta stopnja nekoliko višja od povprečja držav Evropske monetarne unije (EMU), kjer je bila julija 2,0-odstotna. V EU nasploh je takrat znašala 2,4%. Najnižji indeks so zabeležili na Cipru (0,1%), najvišjega pa v Romuniji s 6,6%. Slovenija z 2,9% ostaja blizu povprečju.
Preberite več:
Višje cene predvsem hrane in oblačil občutno vplivajo na družinske proračune, kar pritiska na življenjski standard. Po drugi strani mesečna stabilnost cen daje upanje, da se rast ne bo še pospešila. Kljub temu spremljanje gibanja cen ostaja pomembno, saj lahko spremembe v cenah energentov, hrane in storitev hitro vplivajo na gospodarsko sliko.
