Slovensko gospodarstvo je leta 2024 ustvarilo 163 milijard evrov prihodkov. Nominalno je to praktično enako kot leta 2022. Ob upoštevanju kumulativne inflacije 9,5 odstotka pa je slika drugačna: realni padec prihodkov znaša skoraj deset odstotkov. Polovica gospodarskih sektorjev beleži izgubo kupne moči, klažejo podatki poslovne platforme CompanyWall.
Energetski sektor je utrpel največji udarec. Leta 2022 je ustvaril 14,4 milijarde evrov, dve leti pozneje le še 9,8 milijarde. Nominalni padec za skoraj tretjino se ob upoštevanju inflacije prevede v realno izgubo 41 odstotkov. Po koncu energetske krize so se cene elektrike umirile in z njimi prihodki trgovcev.
| Realna rast prihodkov po sektorjih 2022–2024 | |||
|---|---|---|---|
| Sektor | Nominalna rast | Realna rast | Prihodki 2024 |
| Rudarstvo | +27,3 % | +17,8 % | 0,5 mrd € |
| Strokovne dejavnosti | +25,7 % | +16,2 % | 2,6 mrd € |
| Gostinstvo | +23,6 % | +14,0 % | 3,1 mrd € |
| Javna uprava | +22,7 % | +13,2 % | 2,7 mrd € |
| Finančne storitve | +18,4 % | +8,8 % | 4,7 mrd € |
| Zdravstvo | +17,1 % | +7,6 % | 3,8 mrd € |
| Kultura in razvedrilo | +16,0 % | +6,5 % | 5,1 mrd € |
| Gradbeništvo | +14,8 % | +5,2 % | 9,5 mrd € |
| Administrativne storitve | +13,8 % | +4,3 % | 7,8 mrd € |
| Informacijske storitve | +8,9 % | -0,6 % | 0,8 mrd € |
| Gospodinjstva | +6,1 % | -3,4 % | 1,7 mrd € |
| Promet in skladiščenje | +4,7 % | -4,9 % | 9,1 mrd € |
| Druge storitve | +3,9 % | -5,7 % | 1,3 mrd € |
| Vodooskrba, odpadki | +1,7 % | -7,9 % | 2,0 mrd € |
| Predelovalna industrija | -0,4 % | -9,9 % | 42,6 mrd € |
| Kmetijstvo | -1,1 % | -10,7 % | 0,6 mrd € |
| Nepremičnine | -3,3 % | -12,8 % | 8,2 mrd € |
| Trgovina | -4,1 % | -13,6 % | 46,9 mrd € |
| Energetika | -31,8 % | -41,4 % | 9,8 mrd € |
*realna rast korigirana za kumulativno inflacijo 9,5 % (SURS)
 | |||
Trgovina, največji sektor slovenskega gospodarstva po obsegu, je nominalno izgubila štiri odstotke. Realno je padec znašal 14 odstotkov. Potrošniki so v dveh letih visoke inflacije očitno zmanjšali nakupe.
Predelovalna industrija stagnira. Nominalno so prihodki ostali na ravni 42,6 milijarde evrov, kar pomeni realni padec za deset odstotkov. Visoki stroški energije in šibko povpraševanje iz Nemčije, glavnega izvoznega trga, bremenijo panogo.
Med zmagovalci izstopa rudarstvo s skoraj 18-odstotno realno rastjo, sledijo strokovne dejavnosti, ki zajemajo svetovalce, odvetnike in računovodje, s 16 odstotki. Gostinstvo je po pandemiji okrevalo s 14-odstotno realno rastjo. Gradbeništvo beleži petodstotni realni dobiček.
Skupna bilanca ni spodbudna. Devet sektorjev beleži realno rast, deset pa realni padec. Nominalna rast, ki jo politiki radi navajajo kot dokaz gospodarske uspešnosti, je tokrat celo negativna.
5 Odgovora
Končno nekdo pokaže realne številke. Nominalno enako, realno deset odstotkov manj. To bi morala vlada razložiti.
Predelovalna industrija minus deset odstotkov, a javna uprava plus trinajst. Sistem nagrajuje napačne sektorje.
Trgovina je padla za 14 %, pa se čudimo, da zapirajo trgovine po manjših krajih.
Gostinstvo 14 % rasti? To pa res ne čutim, ko gledam račune v restavracijah.
Energetika minus 41 % je logično po koncu špekulacij. Vprašanje je, kam so šli dobički iz leta 2022.