Leto 2025 se v Sloveniji zaključuje z letno inflacijo v višini 2,7 odstotka. Na prvi pogled številka deluje spodbudno. Po dveh letih izrazitih podražitev, ko so se cene hrane, energije in storitev dvigovale bistveno hitreje, se zdi, da se je inflacijski pritisk vendarle nekoliko umiril. Povprečna letna inflacija je znašala 2,4 odstotka, kar je blizu ravni, ki jo ekonomisti označujejo kot vzdržno. A za povprečnega prebivalca so te številke pogosto abstraktne. Tisto, kar šteje, je vprašanje, ali je življenje dejansko kaj cenejše in odgovor nanj ni enoznačen.
Če pogledamo podrobneje, vidimo, da so k inflaciji tudi letos največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Te so se na letni ravni zvišale za 4,5 odstotka in k skupni inflaciji prispevale kar 0,8 odstotne točke. Hrana tako ostaja tisti del vsakodnevnih izdatkov, kjer se podražitve najbolj neposredno poznajo. Ne gre za luksuz ali izbiro, temveč za osnovno potrebo, ki ji se ni mogoče izogniti. Prav zato so spremembe cen hrane za gospodinjstva pogosto bolj boleče kot podražitve drugje.
Pomemben vpliv so imele tudi cene, povezane z bivanjskimi stroški. Skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo se je v primerjavi z decembrom lani podražila za 4,3 odstotka. Ta rast je k inflaciji prispevala dodatnih 0,5 odstotne točke. Čeprav se cene energentov v zadnjih mesecih niso več skokovito zviševale, ostajajo na višjih ravneh kot pred nekaj leti. Strošek bivanja tako še naprej počasi, a vztrajno raste.
Zdravstvo je bilo še ena izmed skupin z izrazitejšo rastjo cen. Na letni ravni so se stroški v tej skupini zvišali za 5,9 odstotka. Podražitve v zdravstvu so pogosto manj vidne na prvi pogled, saj del stroškov krije obvezno in dopolnilno zavarovanje, a se dolgoročno vseeno poznajo v obliki višjih prispevkov, doplačil in storitev, ki niso več samoumevno dostopne.
Opazno so se podražile tudi storitve v restavracijah in hotelih, kjer so bile cene v povprečju višje za štiri odstotke. To kaže, da se pritisk stroškov dela in vhodnih surovin v storitvenem sektorju še ni povsem umiril. Obisk restavracije ali nočitev zunaj doma danes pomeni večji poseg v proračun kot pred letom ali dvema, kar se odraža tudi v bolj previdnem vedenju potrošnikov.
Cene decembra obstale, a to ne pomeni preobrata
Na mesečni ravni so decembra cene v povprečju ostale nespremenjene. To pomeni, da se splošna raven cen glede na november ni zvišala, kar je dober signal, a ga ne gre precenjevati. Med posameznimi skupinami so se gibanja med seboj izničila. Na eni strani so se podražila zavarovanja, na drugi so se pocenili počitniški paketi. Ravnotežje je bilo bolj posledica sezonskih gibanj kot strukturne spremembe.
Pomemben vpogled daje tudi harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo med državami Evropske unije. Po tej metodologiji je bila letna inflacija v Sloveniji decembra 2,6-odstotna. To je nekoliko manj kot po nacionalnem indeksu, a razlika je majhna. Slovenija se s tem uvršča blizu povprečja Evropske unije, kjer je bila novembra inflacija 2,4 odstotka, v evrskem območju pa 2,1 odstotka.
Če pogledamo vpliv davkov in trošarin so, po podatkih SURS, višji davki in trošarine v letu 2025 zvišali letno inflacijo za približno 0,1 odstotne točke. Med pomembnejšimi spremembami so bile višji DDV na sladke pijače ter višje trošarine na tobačne izdelke, alkohol in naftne derivate. Brez teh sprememb bi bila inflacija nekoliko nižja, a razlika ne bi bila bistvena.
Ko vse te številke postavimo skupaj, dobimo sliko leta, ki je bilo mirnejše kot prejšnji dve, a še zdaleč ne brez izzivov. Inflacija se je res umirila, vendar se je ustalila na ravni, ki še vedno pomeni postopno draženje vsakdanjega življenja. Hrana, bivanje in storitve ostajajo glavni viri pritiska, medtem ko se blago, zlasti trajno, v povprečju ni več bistveno dražilo.
Preberite več:
Za leto 2026 bo ključno vprašanje, ali se bo ta trend nadaljeval ali pa se bo inflacija znova okrepila zaradi novih davčnih sprememb, geopolitičnih tveganj ali cen energentov.
