Inflacija se umirja, a je januarski padec cen predvsem sezonski

Letna stopnja inflacije je januarja zdrsnila na 2,6 odstotka, kar je rahlo manj kot decembra, a hkrati opomnik, da se cenovni pritiski še zdaleč niso razblinili. Na mesečni ravni so se cene sicer znižale za 0,5 odstotka, toda to znižanje je v veliki meri posledica sezonskih dejavnikov, ne pa sistemskega obrata v cenovni dinamiki, kažejo podatki Statističnega urada.

Na prvi pogled je slika spodbudna. Inflacija se giblje blizu ravni, ki jo ekonomska politika razume kot znosno. A pogled v strukturo razkrije precej bolj neenakomerno realnost. Cene storitev so bile januarja za 3,5 odstotka višje kot leto prej, cene blaga pa za 2,1 odstotka. Razkorak med storitveno in blagovno inflacijo ostaja izrazit, kar pomeni, da se stroški vsakdanjih storitev še naprej vztrajno zvišujejo.

Največji prispevek k letni inflaciji so znova dale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale za 4,2 odstotka. Gre za kategorijo, ki najbolj neposredno vpliva na občutek draginje, saj se ji gospodinjstva ne morejo izogniti. Sledile so podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so se cene zvišale za 4,6 odstotka. Tudi zdravstvo in tobačni izdelki ostajajo med hitreje rastočimi postavkami.

Na drugi strani je inflacijo nekoliko ublažil padec cen v skupini prevoz, kjer so bile cene na letni ravni nižje za dva odstotka. A ta olajšava je za večino potrošnikov manj oprijemljiva, saj je hkrati več drugih stroškov ostalo visoko ali se celo povečalo.

Januarska mesečna deflacija skoraj v celoti sezonska 

Zimske razprodaje so cene oblačil znižale za skoraj devet odstotkov, obutev se je pocenila za več kot šest odstotkov. Pocenili so se tudi počitniški paketi, stroški za delovanje osebnih prevoznih sredstev ter storitve v gostinstvu. Gre za tipičen januarski vzorec, ki pa sam po sebi ne pomeni trajnejšega znižanja cen.

To potrjuje tudi pogled na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, kjer je bila letna inflacija 2,4-odstotna. Slovenija se s tem uvršča blizu povprečja evrskega območja, a hkrati ostaja nad nekaterimi državami, kjer se je cenovna rast že bolj umirila.

Posebej pomemben je tudi metodološki vidik. Z letom 2026 je prišlo do sprememb v izračunu inflacije, med drugim z novo klasifikacijo izdelkov in storitev ter prehodom na novo bazno leto. To pomeni, da bodo primerjave z daljšimi časovnimi obdobji zahtevale več previdnosti, saj del razlik izhaja iz metodologije, ne zgolj iz gibanja cen.

Ključni podatki o inflaciji januarja 2026

Sporočilo januarskih podatkov je zato dvoplastno. Inflacija se umirja, vendar predvsem na agregatni ravni. V vsakdanjem življenju ostaja občutek draginje prisoten, zlasti zaradi hrane, stanovanjskih stroškov in storitev. Statistika kaže umirjanje, denarnice pa tega še ne čutijo povsem.