Inflacija v evroobmočju padla, a življenje ostaja drago

Februarja se je inflacija v EU znižala na 1,9 odstotka in se s tem praktično vrnila na cilj Evropske centralne banke. Na papirju to pomeni konec obdobja visoke inflacije, ki je v zadnjih letih zaznamovalo evropsko gospodarstvo.

A pogled pod površje pokaže drugačno sliko. Cene energije sicer padajo, vendar storitve in hrana ostajajo ključni razlog, da občutek draginje med prebivalci in podjetji ne izginja.

Podatki, ki jih je objavil Eurostat, kažejo, da se inflacija postopoma znižuje že več mesecev. Februarja je bila v evroobmočju 1,9 odstotka, v celotni Evropski uniji pa 2,1 odstotka. V primerjavi z lanskim letom so cene rasle počasneje, vendar trend ni enoten. Razlike med državami ostajajo izrazite, prav tako razlike med posameznimi skupinami izdelkov in storitev.

Inflacija februar 2026

Slovenija je z 2,8-odstotno inflacijo nad povprečjem evroobmočja, saj se cene pri nas še vedno zvišujejo hitreje kot v večini držav z evrom.

Energija znižuje inflacijo, storitve jo držijo visoko

Največja razlika v primerjavi z obdobjem visoke inflacije je v strukturi rasti cen. Energija, ki je bila v preteklih letih glavni razlog za skok inflacije, zdaj deluje v obratni smeri. Februarja je k skupni inflaciji prispevala negativno, kar pomeni, da je rast cen dejansko zavirala. Po drugi strani pa so storitve in hrana ostale ključni generator rasti cen.

Kaj poganja inflacijo?

To pomeni, da inflacija pada predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, medtem ko notranji pritiski ostajajo.

Zakaj ljudje še vedno čutijo draginjo?

Čeprav uradna inflacija pada, se vsakodnevni stroški ne znižujejo enako hitro. Storitve, ki vključujejo najemnine, gostinstvo, zavarovanja in druge vsakdanje izdatke, ostajajo relativno drage. Podobno velja za hrano, kjer se cene še naprej zvišujejo, čeprav počasneje kot v preteklih letih.

Zato se ustvarja razkorak med statistiko in dejanskim občutkom ljudi. Inflacija se umirja, vendar se življenjski stroški ne vračajo na raven izpred nekaj let.

Za podjetja je struktura inflacije ključna. Stroški energije se sicer znižujejo, vendar stroški dela in storitev ostajajo visoki. To pomeni, da pritisk na marže ne popušča. Podjetja se še naprej soočajo z višjimi stroški poslovanja, zlasti v dejavnostih, ki temeljijo na delu in storitvah. Hkrati pa višje cene storitev vplivajo tudi na potrošnjo, saj gospodinjstva osnovnim izdatkom namenjajo večji del dohodka.

Razlike med državami ostajajo velike

Evropska slika inflacije ostaja neenotna. Medtem ko imajo nekatere države inflacijo pod enim odstotkom, druge še vedno beležijo visoke rasti cen. Romunija ima na primer 8,3-odstotno inflacijo, medtem ko je na Danskem ta le 0,5 odstotka. Skupna monetarna politika ne vpliva enako na vse države in nacionalni dejavniki še vedno igrajo pomembno vlogo.

Inflacija se približuje cilju, kar odpira prostor za razmislek ECB o zniževanju obrestnih mer. Vendar struktura inflacije kaže, da tveganja ostajajo. Če bodo storitve še naprej ohranjale visoko rast cen, se lahko proces umirjanja inflacije upočasni. Za gospodarstvo pa obdobje popolne stabilnosti cen še ni doseženo. Inflacija se sicer vrača na cilj, vendar se njena narava spreminja.